Najhujši dan v letu so sprožili čipi, ne vojna, nafta pa po napadih spet pri 95 dolarjih

Največji padec ameriških borz v letošnjem letu je v petek povzročila ena sama številka v četrtletnem poročilu družbe Broadcom, ne vojna na Bližnjem vzhodu. V ponedeljek so isti polprevodniki, ki so teden sklenili z razprodajo, vodili odboj. Indeks Nasdaq Composite je pridobil 0,86 odstotka na 25.929,66 točke, cena nafte Brent pa je po vikend zaostritvi med Izraelom in Iranom presegla 98 dolarjev za sod in se v torek zjutraj vrnila k 95 dolarjem.

Delnica proizvajalca pomnilnikov Micron je pridobila okoli 10 odstotkov, dan po tem, ko je izgubila 13 odstotkov. Višje sta se uvrstila tudi Nvidia in Broadcom, borzni sklad iShares Semiconductor pa je napredoval za okoli 5 odstotkov. Širši indeks S&P 500 je pridobil 0,30 odstotka in zaključil pri 7.405,73 točke, indeks tridesetih industrijskih delnic Dow Jones je izgubil 0,16 odstotka in končal pri 50.786,01 točke, indeks manjših podjetij Russell 2000 pa je pridobil 0,85 odstotka. Petkov padec je končal devettedenski niz rasti. Nasdaq je tedaj izgubil 4,18 odstotka, največ od aprila 2025, S&P 500 pa 2,64 odstotka.

Broadcom je 3. junija objavil, da so prihodki iz omrežne opreme za umetno inteligenco v višini 4,1 milijarde dolarjev za 14 odstotkov zaostali za pričakovanji analitikov, izvršni direktor Hock Tan pa napovedi za leto 2027 ni dvignil. Filadelfijski polprevodniški indeks je v dvanajstih mesecih do petka pridobil okoli 60 odstotkov in sektor pripeljal v prekupljenost. Strateg banke Morgan Stanley Mike Wilson je razprodajo ocenil kot zdravo in ohranil ciljno raven 8.000 točk za S&P 500, več kot 8 odstotkov nad petkovim zaključkom. Strateg banke Citigroup Scott Chronert je dvignil napoved dobička indeksa na 350 dolarjev na delnico za letos in 400 dolarjev za 2027 ter jo utemeljil z gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco.

Razpoloženje je pred tem poslabšalo majsko poročilo o zaposlovanju s 172.000 novimi delovnimi mesti, dvakrat več od napovedi, ki je dvignilo donose ameriških državnih obveznic in centralni banki pustilo prostor, da obrestne mere zadrži. Podatke o inflaciji vlagatelji pričakujejo ta teden.

Tudi evropske borze so dan začele v rdečem. Indeks STOXX 600 je zjutraj zdrsnil za 0,9 odstotka na 616 točk, dvotedensko dno, do zaključka pa je izgube skoraj v celoti pobral in obstal tik nad izhodiščem pri približno 622 točkah. Evroobmočni EURO STOXX 50 je pridobil 0,3 odstotka na 6.080 točk, nemški DAX pa je ostal med poraženci pri približno 24.500 točkah, najnižje od 19. maja, pod pritiskom letalskih in industrijskih imen, kot so Lufthansa, TUI, Airbus in Siemens. Tehnološki del evropskega indeksa je padel za 2,1 odstotka. Pri naložbeni hiši Saxo ocenjujejo, da Evropa ni bila imuna na ponovno vrednotenje delnic umetne inteligence, je pa manj izpostavljena kot ameriški Nasdaq.

Italijanska Monte dei Paschi di Siena je z 9,5 odstotka zabeležila največji posamični skok dneva, potem ko je največja italijanska bančna skupina Intesa Sanpaolo objavila nezaželeno prevzemno ponudbo v vrednosti 30,6 milijarde evrov v gotovini in delnicah, delnica Intese pa je izgubila 3,2 odstotka. Nemška tovarniška naročila so aprila upadla za 3,8 odstotka. Evropska centralna banka bo obrestno odločitev sprejela v četrtek, 11. junija. Trgi pričakujejo dvig za 25 bazičnih točk.

Brent je v ponedeljek zaključil 1,25 odstotka višje pri 94,25 dolarja za sod, ameriški WTI pa je pridobil 0,84 odstotka pri 91,30 dolarja. V torek zjutraj sta se gibala blizu teh ravni, Brent okoli 95 dolarjev in WTI okoli 90 dolarjev. Med azijskim trgovanjem je Brent presegel 98 dolarjev, potem ko sta Izrael in Iran čez vikend izmenjala raketne napade, prve po aprilskem premirju. Cene so popustile, ko je Iran sporočil konec vojaških operacij proti Izraelu, ameriški predsednik Donald Trump pa je dejal, da sta strani blizu novega premirja. Prejšnji teden sta Brent in WTI izgubila 11,1 oziroma 9,6 odstotka, najslabši tedenski izid od sredine aprila, ki so ga sprožili upi na dogovor med Washingtonom in Teheranom. Surova nafta ostaja več kot 30 odstotkov nad ravnjo izpred začetka vojne 28. februarja. To pa občutijo tudi vozniki na slovenskih črpalkah.

Hormuška ožina, skozi katero se pretaka približno petina svetovne nafte, ostaja tako rekoč zaprta. Izvršni direktor družbe Saudi Aramco Amin Nasser je v ponedeljek opozoril, da se trg ne bo uravnotežil do leta 2027, če ostane ožina zaprta čez sredino junija. Pri banki Goldman Sachs napovedujejo, da bosta Brent in WTI v zadnjem četrtletju 2026 v povprečju pri 90 oziroma 83 dolarjih. Tveganja okoli napovedi ocenjujejo kot dvostranska. Bonitetna agencija Fitch pričakuje, da se utegne ožina znova odpreti okoli konca julija in da bo povprečna cena Brenta za vse leto 2026 znašala 87 dolarjev. Henry Wilkinson iz analitične hiše Dragonfly je za televizijo CNBC ocenil, da je ponovna eskalacija mogoča in da utegne Trump zaprositi kitajskega predsednika Xija Jinpinga, naj pritisne na Iran. Organizacija OPEC+ je v začetku tedna potrdila julijsko povečanje proizvodnih kvot za 188.000 sodov na dan.