Industrijske cene proizvajalcev v evrskem območju so marca 2026 zrasle za 3,4 odstotka glede na februar, v EU pa za 3,2 odstotka. To je največji mesečni skok po letu 2022. V februarju so bile cene še v negativnem območju, v evrskem območju so padle za 0,6 odstotka, v EU za 0,5 odstotka. V medletni primerjavi so cene v evrskem območju zrasle za 2,1 odstotka, v EU za 2,0 odstotka. Po mesecih deflacije na letni ravni, ki je trajala od oktobra 2025 do februarja 2026, je to prvi medletni porast, kažejo podatki Eurostata.
Energetska komponenta je marca v evrskem območju poskočila za 11,1 odstotka mesečno, v EU za 10,2 odstotka. Brez energije so cene v evrskem območju zrasle za 0,5 odstotka, v EU za 0,4 odstotka, kar kaže na zmerno, a stabilno rast v preostali industriji. Vmesni izdelki so zrasli za 0,7 odstotka v evrskem območju in 0,8 odstotka v EU. Kapitalska oprema je zrasla za 0,2 oziroma 0,3 odstotka, trajne potrošne dobrine za 0,2 oziroma 0,1 odstotka, netrajne potrošne dobrine pa za 0,3 odstotka v obeh območjih.
V medletni primerjavi je energija zrasla za 4,2 odstotka v evrskem območju in 4,4 odstotka v EU. Še februarja je energija na letni ravni padala za 11,7 odstotka v evrskem območju. Vojna v Iranu, ki je v začetku marca povzročila motnje v dobavi nafte in plina, se je marca prvič v celoti odrazil v industrijskih cenah.
Aprilska inflacija v evrskem območju je marca poskočila na 3,0 odstotka, kar je najvišje od septembra 2023. Energija je k temu prispevala 10,9 odstotka na letni ravni. Marčevski podatki o cenah proizvajalcev potrjujejo, da energetski šok ni bil enkraten, saj se je vgradil v industrijske cene in se bo v prihodnjih mesecih postopoma prenašal v maloprodajne cene.
Slovenija med stabilnejšimi, Litva in Španija z največjimi skoki
Največje mesečne rasti so marca zabeležile Litva z 6,9 odstotka, Španija s 6,5 odstotka in Italija s 5,9 odstotka. Največje padce so imele Estonija z 12,3 odstotka, Finska s 5,3 odstotka in Bolgarija z 2,5 odstotka. Hrvaška je zrasla za 0,9 odstotka, Avstrija za 1,8 odstotka.
Slovenija je marca zabeležila mesečno rast cen proizvajalcev za 0,1 odstotka, kar je daleč pod povprečjem EU. V medletni primerjavi so cene proizvajalcev v Sloveniji zrasle za 2,4 odstotka, kar je primerljivo s povprečjem EU. Indeks cen proizvajalcev brez energije je za Slovenijo v marcu znašal 128,4 na bazi leta 2021, kar je rahel porast glede na februar, ko je znašal 127,5. Slovenija se torej uvršča med države z zmerno in stabilno rastjo industrijskih cen, brez izrazitih energetskih šokov, ki so zaznamovali južnoevropske in baltske države.
Iranski šok, Trumpove carine in slovenska predelovalna industrija
Za slovensko predelovalno industrijo, ki ustvari okoli 70 odstotkov izvoza in je pretežno usmerjena na trge EU, marčevski podatki kažejo mešan znak. Po eni strani zmerna rast cen proizvajalcev v Sloveniji pomeni, da podjetja zaenkrat ohranjajo relativno stabilne prodajne cene in s tem konkurenčnost, po drugi strani pa rast cen vmesnih izdelkov za 2,0 odstotka na letni ravni v evrskem območju pomeni, da surovine in polizdelki, ki jih slovenska podjetja uvažajo za nadaljnjo predelavo, postajajo dražji.
Anketa Gospodarske zbornice Slovenije iz aprila 2026 je pokazala, da 86 odstotkov anketiranih podjetij zaznava velik pritisk na cene energentov, 78 odstotkov na transportne storitve.
Trumpove carine, ki so bile uvedene v začetku aprila 2026, v marčevskih podatkih še niso vidne, ker je referenčni mesec predhodil njihovi uveljavitvi. Aprilski podatki, ki bodo objavljeni junija, pa bodo pokazali, ali se carinski pritisk že odraža v cenah.
En odgovor
Še vedno smo preveč odvisni od uvoza.