Negativne cene elektrike na veleprodajnih trgih vse pogostejše: v petek popoldan je megavatna ura elektrike v Sloveniji padla na – 474 evrov

omrežnina, elektrika, števec. energija
Foto: Pexels

Tako v Sloveniji kot Evropi se vse pogosteje pojavljajo negativne cene elektrike na veleprodajnih trgih, saj je proizvodnja elektrike večja od porabe. To je predvsem posledica hitre rasti sončnih in vetrnih elektrarn, poroča Dnevnik.

Slovenija je konec leta 2025 presegla 1.650 megavatov skupne inštalirane moči sončnih elektrarn. To je več kot dvakratna moč Nuklearne elektrarne Krško, ki hkrati prinaša tudi strukturne izzive na trgu električne energije, navaja Lider.si.

V času močne osončenosti, ob praznikih ali nizki industrijski porabi se v omrežju po celotni Evropi ustvari presežek elektrike, ki ga ni mogoče enostavno shraniti ali izvoziti. Takrat se cene na trgu lahko gibljejo pod ničlo. Tisti proizvajalci, ki zaradi tehničnih omejitev ne morejo ustaviti proizvodnje, pa takrat celo plačujejo, da lahko svojo elektriko oddajo v omrežje.

Po poročanju Dnevnika je bila v Sloveniji cena prejšnji petek ob dveh popoldan minus 474 evrov za megavatno uro, podobno pa je bilo tudi v sosednji Avstriji.

Negativne cene smo sicer beležili tudi prej, vendar predvsem v povezavi z nizko porabo. Danes pa so te vedno pogosteje posledica obnovljivih virov, ki proizvajajo elektriko neodvisno od trenutnega povpraševanja.

Ta pojav po eni strani koristi velikim industrijskim porabnikom in tistim, ki so svojo porabo zmožni prilagajati. Na primer lastniki velikih baterijskih sistemov, ki so za odvzem elektrike iz omrežja celo plačani. Ob sončnem zahodu se proizvodnja sončnih elektrarn ustavi in cena se povzpne, zato lahko shranjeno energijo prodajo z dvojnim dobičkom, ugotavlja vir.

Po podatkih Dnevnika se v Sloveniji večerna cena elektrike povzpne nad 120 evrov za megavatno uro, medtem ko je pred letom 2019 povprečno znašala okoli 40 evrov za megavatno uro.

Negativne cene so precejšen izziv za proizvajalce, saj zmanjšujejo prihodke elektrarn, zlasti sončnih in drugih obnovljivih virov, ter kažejo na vse večjo nestanovitnost elektroenergetskega sistema.

Dobra stran negativnih cen pa je, da spodbujajo razvoj baterijskih hranilnikov in pametnih omrežij, ki bodo v prihodnosti ključni za stabilnost sistema.

Negativne cene so znak, da energetski sistem prehaja na novo raven, kjer bo zelo pomembna večja prilagodljivost proizvodnje in porabe elektrike.

Preberite tudi:

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Popularno

Novi broj magazina „Lider.si” donosi brojne ekskluzivne poslovne priče, intervjue i događaje iz regije i svijeta…

Komentarji