Povprečna cena električne energije za gospodinjstva v EU je bila v drugi polovici leta 2025 stabilna pri 28,96 evra na 100 kWh, kar je rahel dvig glede na 28,79 evra v prvi polovici leta. Cene plina za gospodinjstva so v drugi polovici leta 2025 sezonsko zrasle na 12,28 evra na 100 kWh, navzgor od 11,43 evra v prvi polovici leta.
Po podatkih, ki jih je danes objavil Eurostat, je Slovenija bila med redkimi državami EU, kjer so cene energije v letu 2025 padle, ne rasle.
Elektrika v Sloveniji med največjimi padci v EU
V primerjavi s prvim polletjem 2024 je Slovenija zabeležila največji padec cen električne energije za gospodinjstva v celotni EU, in sicer za 13,1 odstotka. Slovenija, Finska in Ciper so bile tri države EU z največjimi padci cen električne energije, vsaka z znižanjem nad 9 odstotkov.
Razlog je jasen. Slovenija je imela v prvi polovici leta 2025 še vedno v veljavi ukrepe za blaženje visokih cen energije. Med njimi je bila regulacija cen električne energije za gospodinjstva, ki je določala najvišjo dovoljeno tarifo pri višji tarifi 0,084 evra na kWh, pri nižji tarifi 0,07 evra na kWh in pri enotni tarifi 0,077 evra na kWh. Regulacija je od 1. marca 2025 prenehala veljati in tržne cene so se začele uveljavljati za celotno porabo.
Povprečna cena električne energije za gospodinjstva v Sloveniji je bila v četrtem četrtletju 2025 0,210 evra na kWh, kar je 2-odstotni padec glede na prejšnje četrtletje. V prvi polovici leta 2025 je cena električne energije z vsemi davki za slovenska gospodinjstva predstavljala 63 odstotkov povprečja EU-27.
Tudi cene plina v Sloveniji z največjimi padci
Cene zemeljskega plina za gospodinjstva so v prvi polovici leta 2025 v primerjavi s prvim polletjem 2024 padle v Sloveniji za 12,7 odstotka, kar je bil eden največjih padcev v Evropi. Povprečna cena plina za gospodinjstva v Sloveniji je bila v četrtem četrtletju 2025 0,086 evra na kWh, kar je 3-odstotni padec glede na prejšnje četrtletje.
V prvi polovici leta 2025 je cena plina z vsemi davki za slovenska gospodinjstva predstavljala 74 odstotkov povprečja EU-27.
Razlike med državami EU so izjemno velike
Pri elektriki so bile razlike med državami EU v drugi polovici leta 2025 velike. Najvišje cene plina je zabeležila Švedska pri 20,92 evra na 100 kWh, sledili sta ji Nizozemska pri 17,19 evra in Italija pri 14,81 evra. Najnižje cene so imele Madžarska pri 3,40 evra, Hrvaška pri 5,43 evra in Romunija pri 5,66 evra na 100 kWh.
Pri elektriki so bile razlike še izrazitejše. Irska je imela v drugi polovici leta 2025 najvišje cene električne energije v EU pri 40,42 evra na 100 kWh, sledila sta ji Nemčija pri 38,69 evra in Belgija pri 34,99 evra. Najnižje cene so imele Madžarska pri 10,82 evra, Malta pri 12,82 evra in Bolgarija pri 13,55 evra na 100 kWh.
Dvig povprečnih cen električne energije v EU v drugi polovici leta 2025 je bil posledica višjih davkov in dajatev, ne višjih tržnih cen energije same. Delež davkov v končni ceni je zrasel na 28,9 odstotka v drugi polovici leta 2025, navzgor od 27,9 odstotka v prvi polovici.
