Evropska komisija je odobrila spremembo italijanske sheme državne pomoči, s katero Rim energetsko intenzivnim podjetjem vrača posredne stroške evropskega sistema trgovanja z emisijami (Ets) v ceni elektrike. Kot poroča Il Sole 24 Ore, se najvišja intenzivnost pomoči zvišuje s 75 na 80 odstotkov upravičenih stroškov, sredstva pa se z 1,5 milijarde več kot podvojijo na 3,6 milijarde evrov. Hkrati se širi krog upravičenih sektorjev, prvotno shemo pa je Bruselj potrdil že julija 2021.
Odločitev pomeni obrat za državo, ki je svojo industrijo doslej podpirala precej skromneje kot tekmice. Po izračunih rimskega možganskega trusta Ecco je Italija od leta 2020 za kompenzacije energivorom v povprečju namenjala le 5,6 odstotka prihodkov od dražb emisijskih kuponov, Nemčija 26 odstotkov, Francija pa 38 odstotkov. Španija je za pokrivanje do 75 odstotkov posrednih stroškov rezervirala 8,5 milijarde evrov. Italijanska vlada je ob letošnjih podražitvah plina in nafte v Bruslju predlagala celo začasno zamrznitev sistema Ets, zdaj pa raje zvišuje lastne kompenzacije.
| Državne pomoči energivorom za posredne stroške Ets | ||
|---|---|---|
| Država | Ukrep | Obseg |
| Italija | kompenzacije do 80 % posrednih stroškov (razširjena shema) | 3,6 mlrd € |
| Španija | kompenzacije do 75 % posrednih stroškov | 8,5 mlrd € |
| Nemčija | delež prihodkov od dražb kuponov za kompenzacije (od 2020) | 26 % |
| Francija | delež prihodkov od dražb kuponov za kompenzacije (od 2020) | 38 % |
| Italija | delež prihodkov od dražb kuponov za kompenzacije (od 2020) | 5,6 % |
| Slovenija | kompenzacije posrednih stroškov Ets 2025–2027 | 78 mio € |
| Slovenija | subvencije za elektriko po zakonu ZSKREP 2026–2028 | 90 mio € |
| Vir: Evropska komisija, Ecco, Il Sole 24 Ore Lider.si | ||
Slovenija svojo različico te pomoči že izvaja. Komisija je februarja odobrila 78 milijonov evrov za delno kritje posrednih stroškov Ets v obdobju 2025–2027, potem ko je predhodna shema za leta 2022–2024 znašala 99,15 milijona evrov. Aprila je Bruselj odobril še shemo po zakonu ZSKREP, ki približno štiridesetim podjetjem od skupine SIJ do Steklarne Hrastnik v letih 2026–2028 prinaša 90 milijonov evrov subvencij za elektriko; Borzenov javni poziv za letošnjih 30 milijonov se je iztekel 15. julija, izplačila pa potekajo v dveh obrokih.
Italijanski preskok kaže, da se tekma državnih pomoči za energetsko intenzivno industrijo v Evropi zaostruje, razkorak do Nemčije in Francije pa ostaja tudi po njem. Vsak evro, ki ga velike članice namenijo svojim jeklarnam in papirnicam, slovenske konkurente na skupnem trgu stane naročila, zato bo naslednje vprašanje za Ljubljano, ali bo 90 milijonov evrov do leta 2028 dovolj.
