Državni proračun je v prvi polovici leta ustvaril 1,2 milijarde evrov primanjkljaja, kaže polletna publikacija Ministrstva za finance. Prihodki so se sicer povečali, vendar so odhodki rasli še hitreje, zato je bil primanjkljaj za 379 milijonov evrov višji kot v enakem obdobju lani. Po šestih mesecih je država ustvarila že 56,9 odstotka načrtovanega celoletnega primanjkljaja.
Glavni razlog za poglobitev primanjkljaja je hitrejša rast odhodkov od prihodkov. Prihodki državnega proračuna so znašali 7,74 milijarde evrov in bili medletno višji za 8,4 odstotka, odhodki pa so se povečali za 12,3 odstotka na 8,94 milijarde evrov.
Podobno sliko kaže tudi konsolidirana bilanca štirih javnofinančnih blagajn, državnega proračuna, občin ter pokojninske in zdravstvene blagajne. Skupni prihodki so v prvi polovici leta dosegli 15,5 milijarde evrov, odhodki pa 16,7 milijarde evrov, kar pomeni skoraj 1,2 milijarde evrov primanjkljaja.
Največji del povečanja odhodkov predstavljajo plače v javnem sektorju, ki so se povečale za 11,9 odstotka. Na rast so vplivali napredovanja zaposlenih, postopno uveljavljanje plačne reforme in višja minimalna plača. Povečali so se tudi izdatki za pokojnine. Ti so bili zaradi redne in izredne uskladitve pokojnin v skupni višini 5,2 odstotka medletno višji za 6,7 odstotka.
Po funkcionalni klasifikaciji javnih izdatkov največ sredstev še naprej predstavlja socialna zaščita, za katero je bilo namenjenih 6,2 milijarde evrov oziroma 37,2 odstotka vseh izdatkov. Sledita zdravstvo z 2,99 milijarde evrov in javna uprava z 2,21 milijarde evrov. Prav te tri skupine predstavljajo največji del tekočih obveznosti države.
Na prihodkovni strani sta najbolj izstopala davek na dodano vrednost in davek od dohodkov pravnih oseb. Prihodki iz DDV so se povečali za 11,6 odstotka, prihodki iz davka od dohodkov pravnih oseb pa za 22,9 odstotka, predvsem zaradi boljšega poslovanja podjetij in višjih akontacij.
Na drugi strani so se prihodki od trošarin zmanjšali za 2,7 odstotka. Ministrstvo za finance to pripisuje predvsem nižjim trošarinam na energente in pogonska goriva, s katerimi je država blažila posledice energetske draginje. Polletni podatki razkrivajo tudi zanimivo sliko pri dolgotrajni oskrbi. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki se pobira od julija lani, je v prvih šestih mesecih letos prinesel 339 milijonov evrov prihodkov.
Poraba za dolgotrajno oskrbo na domu, ki predstavlja prvo pravico iz novega sistema, je bila bistveno nižja od načrtovane. Za ta namen je bilo porabljenih le dva milijona evrov od predvidenih 78 milijonov evrov. Posledično je blagajna dolgotrajne oskrbe v prvi polovici leta ustvarila 122 milijonov evrov presežka, saj prihodki trenutno rastejo hitreje od dejanske porabe sredstev.
Sprememba je opazna tudi pri poslovanju občin. Medtem ko so te v prvi polovici lanskega leta ustvarile približno devet milijonov evrov presežka, so letos v enakem obdobju zabeležile skoraj 30 milijonov evrov primanjkljaja.
Glavni razlog je povečanje investicijskih odhodkov, ki so bili medletno višji za več kot četrtino. Ministrstvo za finance to povezuje s pospešenim izvajanjem investicijskih projektov pred jesenskimi lokalnimi volitvami.
Skupni dolg državnega proračuna je konec junija znašal 42,6 milijarde evrov. Polletni podatki kažejo, da javnofinančne prihodke še naprej podpira ugodna gospodarska aktivnost, hkrati pa se povečujejo trajni izdatki države, predvsem za plače, pokojnine in zdravstvo.
