V javni percepciji je osebni stečaj večinoma povezan z brezposelnostjo in socialno stisko. Podatki okrožnih sodišč kažejo drugačno sliko. V letu 2024 je začetek postopka osebnega stečaja predlagalo 940 dolžnikov, od tega 89 odstotkov na lastno pobudo. Med njimi prevladujejo zaposleni, ki se soočajo z dolgovi, ki presegajo njihove zmožnosti odplačevanja.
Insolventnost pri zaposlenih pomeni, da oseba vsaj dva meseca zamuja s plačilom obveznosti v znesku, ki presega trikratnik njene plače. Za brezposelne je prag nižji, in sicer zamuda pri dolgovih nad 1.000 evrov.
Ključna razlika med osebnim stečajem in izvršbo je v znesku, ki dolžniku ostane za preživetje. Plača in drugi prejemki spadajo v stečajno maso le v znesku, ki presega 76 odstotkov bruto minimalne plače. Dolžniku torej ostane zakonski minimum, pri čemer se upoštevajo tudi preživninske obveznosti.
Če ima dolžnik preživninske obveznosti in jih tudi dejansko izvaja, to predstavlja olajšavo. Sodišče na to ne pazi po uradni dolžnosti, temveč mora dolžnik delodajalca ali banko sam obvestiti in predložiti ustrezna dokazila. Izvršbe se ustavijo z dnem, ko se postopek osebnega stečaja začne. To pomeni, da v času od vložitve predloga do izdaje sklepa o začetku postopka izvršitelj še vedno lahko pride k dolžniku domov. Po izdaji sklepa pa se vse tekoče izvršbe prekinejo.
Odpust obveznosti ni samodejen
Do odpusta obveznosti ne pride v vsakem postopku osebnega stečaja. Dolžnik mora odpust posebej predlagati, izpolnjevati stroge pogoje in prestati preizkusno dobo. Povprečna preizkusna doba za odpust obveznosti traja od 2 leti do 2 leti in 6 mesecev. Zakon dovoljuje preizkusno obdobje od enega do treh let, v posebnih okoliščinah pa se lahko skrajša na najmanj šest mesecev.
Med preizkusno dobo mora dolžnik izpolnjevati vse zakonske obveznosti, upravitelj in upniki pa lahko vložijo ugovor proti odpustu.
Četudi dolžnik doseže odpust obveznosti, ta ne učinkuje na vse davčne terjatve, na primer na neplačane prispevke ali globe. Odpust prav tako ne velja za preživnine, denarne kazni iz kazenskih postopkov in odvzem premoženjske koristi. Odpust nekaterih obveznosti, kot so preživnina, v kazenskem postopku izrečena denarna kazen in globa za prekršek, ni mogoč.
Za samostojne podjetnike to pomeni, da se jim lahko odpustijo dolgovi do dobaviteljev, ne pa tudi neplačani prispevki za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. FURS bo te terjatve uveljavljal tudi po končanem stečajnem postopku.
Ko vložiš predlog, ni poti nazaj
Potem ko sodišče postopek začne, predloga za začetek postopka ni mogoče več umakniti. To pomeni, da se dolžnik kasneje ne more premisliti, ampak se nad njegovim premoženjem izvede osebni stečaj, premoženje se proda in poplačajo upniki, kolikor je to mogoče.
Ta nepreklicnost je ena najpomembnejših značilnosti postopka. Dolžnik, ki vloži predlog, se mora zavedati, da bo prodano vse njegovo premoženje, vključno s stanovanjem, avtomobilom in vrednejšo opremo.
Postopek je skoraj brezplačen, a brez strokovnjaka nevaren
Če postopek predlaga dolžnik, je oproščen založitve predujma za stroške postopka in plačila sodne takse. Za brezplačno pravno pomoč pri vložitvi predloga za začetek osebnega stečaja sicer ni mogoče zaprositi, je pa mogoča v postopku odpusta obveznosti.
Postopek do izdaje sklepa o začetku osebnega stečaja je v letu 2024 trajal povprečno 0,6 meseca. Stečajni postopek je v preteklih letih povprečno trajal 3 leta.
Nevarnost samostojne vložitve je v tem, da dolžnik morda ne pozna vseh ovir za odpust obveznosti. Če je bil v preteklosti pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju, če je v zadnjih treh letih davčnemu organu dal nepopolne podatke ali če od zadnjega odpusta še ni minilo deset let, odpust ne bo dovoljen.
Po podatkih študije CEE Insolvency Study 2025, ki jo je objavila mednarodna zavarovalnica Coface, je Slovenija lani imela 32,4-odstotno rast števila stečajev, kar je najvišja rast med vsemi državami Srednje in Vzhodne Evrope.
Vzroke za rast števila insolventnosti je iskati v kombinaciji zaostrenih pogojev financiranja, višjih obrestnih mer ter zmanjšanega dostopa do kreditov. K temu so prispevale tudi spremembe davčne in socialne politike, med drugimi ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo.
En odgovor
Zaskrbljujoče je, da se število stečajev povečuje.