Zaposlovanje v zeleni ekonomiji Evropske unije je med letoma 2014 in 2023 raslo povprečno za 6 odstotkov letno in doseglo 5,8 milijona delovnih mest v ekvivalentu polnega delovnega časa, kažejo podatki Eurostata.
Največji delodajalec v zeleni ekonomiji je postalo gradbeništvo z 1,6 milijona delovnih mest, ki je v tem obdobju raslo za povprečno 11 odstotkov letno. Zaposlovanje v energiji iz obnovljivih virov je zraslo za 79 odstotkov, v varstvu tal in voda za 60 odstotkov. Slovenija ima danes v Savinjsko-šaleški regiji živ laboratorij tega trenda.
Vlada je decembra lani sprejela zakon o prestrukturiranju Savinjsko-šaleške regije, ki predvideva do 282,2 milijona evrov naložb v obdobju 2026-2035. Sredstva prihajajo iz kohezijskih skladov EU, državnega proračuna in proračunov lokalnih skupnosti.
Načrt vključuje prehod Termoelektrarne Šoštanj na proizvodnjo iz obnovljivih virov, za kar je namenjenih 15 milijonov evrov, ter postavitev plavajoče sončne elektrarne na umetnem jezeru Družmirje z močjo do 140 MW, kar bi bil eden največjih tovrstnih projektov v regiji. To so tiste kategorije zelenih delovnih mest, ki jih Eurostat identificira kot najhitreje rastoče v EU, gradbeništvo obnovljivih virov, energetska prenova in varstvo okolja.
Prehod iz premogovne v zeleno ekonomijo ni hiter. Premogovnik Velenje zaposluje okrog 3.000 ljudi, od katerih ima večina visoko specializirane poklice, ki se ne prenesejo neposredno v solarno ali gradbeno industrijo.
ZRSZ ima program zelenih delovnih mest s subvencijo 680 evrov mesečno za dvanajstmesečno zaposlitev za nedoločen čas v dejavnostih, kot so ekološko kmetijstvo, proizvodnja energije iz obnovljivih virov, energetska učinkovitost in trajnostni turizem. A ta subvencija sama po sebi ne reši strukturnega vprašanja prekvalifikacije delavcev iz industrije z visokim ogljičnim odtisom.
Preberite več:
Evropski podatki kažejo, da se zelena delovna mesta ne ustvarjajo enakomerno. Gradbeništvo je najhitreje rastoči zeleni sektor, ker energetska prenova stavb zahteva množico montažerjev, instalaterjev in inženirjev. V Sloveniji je ta segment prav tako pod pritiskom, saj je pomanjkanje gradbenih delavcev eden najpogosteje citiranih deficitarnih poklicev na ZRSZ, hkrati pa investicije v energetsko prenovo rastejo z evropskimi sredstvi. Paradoks je v tem, da zelena delovna mesta so, a delavcev z ustreznimi kvalifikacijami primanjkuje.
