Kitajsko ministrstvo za trgovino je napovedalo povračilne ukrepe, če bo Evropska unija sprejela predlog zakona o industrijskem pospeševanju, ki od podjetij v strateških panogah zahteva minimalni delež sestavnih delov evropskega porekla za dostop do javnih sredstev.
Ministrstvo je Evropski komisiji v petek poslalo uradne pripombe, v katerih je predlog označilo za sistemsko diskriminacijo. Če bo EU vztrajala pri zakonodaji in s tem škodovala kitajskim podjetjem, Peking ne bo imel druge izbire, kot da zaščiti legitimne pravice svojih podjetij, so zapisali v izjavi, kot poroča AFP.
Predlog, uradno poimenovan Zakon o industrijskem pospeševanju (Industrial Accelerator Act), je Komisija predstavila 4. marca 2026. Po podatkih Komisije je delež predelovalne industrije v BDP Unije padel s 17,4 odstotka v letu 2000 na 14,3 odstotka lani. Zakon postavlja cilj, da se ta delež do leta 2035 dvigne na 20 odstotkov. Uvaja pogoje evropskega porekla pri javnih naročilih in subvencijah, poenostavlja dovoljenja za industrijske projekte in omejuje tuje naložbe v strateških sektorjih.
Najbolj občutljive za Peking so zahteve pri javnih naročilih, ki bodo začele veljati 1. januarja 2029. Električna vozila, ki prejemajo javno podporo, bodo morala biti sestavljena v EU, najmanj 70 odstotkov sestavnih delov brez baterije pa bo moralo biti evropskega porekla. Za jeklo in aluminij veljajo zahteve po nizkem ogljičnem odtisu in evropskem izvoru: najmanj 25-odstotni delež nizkoogljičnega jekla, 25-odstotni delež aluminija evropskega porekla in pet odstotkov nizkoogljičnega cementa v javnih naročilih. Za solarne panele, vetrne turbine, elektrolizerje in toplotne črpalke zakon določa, kateri sestavni deli morajo biti proizvedeni v EU.
Omejitve pa ne zadevajo le javnih naročil. Naložbe vlagateljev iz držav zunaj EU, ki presegajo 100 milijonov evrov v sektorjih baterij, sončnih panelov, električnih vozil in kritičnih surovin, bodo po predlogu podvržene novim pogojem. Po analizi pravne pisarne Sidley Austin in nemškega Marshallovega sklada (German Marshall Fund) ti pogoji vključujejo omejitev lastništva na 49 odstotkov, obvezno ustanovitev skupnih podjetij z evropskimi partnerji ter prenos tehnološkega znanja in intelektualne lastnine.
Peking je najglasneje napadel zahtevo po prenosu tehnologije: tujim proizvajalcem baterij in električnih vozil nalaga, da pri odprtju obratov v EU delijo strokovno znanje z evropskimi partnerji. Kitajska trgovinska zbornica pri EU je predlog že ta mesec označila za premik k protekcionizmu, ki bi ogrozil trgovinsko sodelovanje med EU in Kitajsko.
Bruselj zakon utemeljuje z neenakim tekmovalnim okoljem. Kitajska za spodbujanje industrije namenja okrog 4 do 4,5 odstotka BDP, vključno z neposrednimi subvencijami, davčnimi olajšavami in ugodnimi posojili, ki so ustvarili presežne zmogljivosti v jeklarski industriji, proizvodnji električnih vozil in obnovljivih virih energije. Ameriški zakon o zmanjševanju inflacije (Inflation Reduction Act) prav tako veže davčne olajšave za čisto energijo na zahteve po domačem poreklu sestavnih delov, ameriški pragovi za domačo vsebino pri zveznih naročilih pa se bodo do leta 2029 dvignili na 75 odstotkov.
V Bruslju si glede obsega zakona niso enotni. Francija si prizadeva za strogo razlago porekla, omejeno na proizvodnjo znotraj EU, medtem ko Nemčija zagovarja model, ki bi kot enakovredne vključeval tudi zaupanja vredne trgovinske partnerice. To razhajanje bo po napovedih analitikov ena osrednjih točk pogajanj v Svetu EU. Predlog je zdaj v zakonodajnem postopku: Evropski parlament in Svet morata pripraviti svoji stališči, zakonodajni postopek pa bo predvidoma trajal do leta 2027. Evropski svet je na marčevskem vrhu že pozval sozakonodajalca, naj besedilo sprejmeta do konca leta 2026.
