Slovenija je izpolnila pet od šestdesetih mejnikov in ciljev, ki pogojujejo izplačilo zadnjih 272 milijonov evrov iz evropskega Mehanizma za okrevanje in odpornost. Vlada je zaostanek na seji 23. junija ocenila kot zelo zaskrbljujoč, dokazila za preostale cilje pa mora oddati do 31. avgusta.
To je sedmi in zadnji zahtevek za izplačilo, ki mora v Bruselj do 30. septembra, ko se izteče uradni rok za zadnja črpanja. Šestdeset ciljev tega zahtevka je tretjina vseh v programu, vezani pa so na osmino celotnega denarja.
Po prilivu šestega zahtevka, predvidenem za drugo polovico julija, bo Slovenija prejela 1,81 milijarde evrov ali 87 odstotkov razpoložljivih sredstev, izpolnila pa 122 od 181 ciljev, dobrih 67 odstotkov. Posojila so skoraj v celoti počrpana, zaostajajo pa nepovratna sredstva pri 83 odstotkih.
Slovenija s 87 odstotki presega povprečje Unije, kjer je Evropska komisija iz Mehanizma doslej izplačala 241,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 166 milijard posojil, približno 71 odstotkov ovojnice 577 milijard evrov. Isti rok velja za vse. Cilje morajo države izpolniti do 31. avgusta, Komisija pa mora zadnja izplačila opraviti do 31. decembra, saj plačil v letu 2027 ne bo.
| ČRPANJE SREDSTEV IZ MEHANIZMA ZA OKREVANJE IN ODPORNOST | |||
|---|---|---|---|
| Vrsta sredstev | Razpoložljiva | Trenutna realizacija | Po šestem zahtevku |
| Nepovratna sredstva | 1,61 mrd EUR | 1,30 mrd EUR (81 %) | 1,34 mrd EUR (83 %) |
| Posojila | 469 mio EUR | 466 mio EUR (99 %) | 466 mio EUR (99 %) |
| SKUPAJ | 2,08 mrd EUR | 1,77 mrd EUR (85 %) | 1,81 mrd EUR (87 %) |
| Lider.si | Vir: Ministrstvo za finance | |||
Največji del izplačil je po zasnovi programa odložen na konec, v naložbeno zahtevne tranše, zato pred istim rokom hiti vsa Unija. Osem držav je zmanjšalo svoja posojila in neporabljenih ostaja okoli 95 milijard evrov. Romunija je svoj načrt po pogajanjih s Komisijo skrčila z 28,5 na 21,4 milijarde evrov. Sredstva, vezana na cilje, ki do roka ne bodo izpolnjeni, ostanejo neizplačana.
Med slovenskimi projekti, ki zaostajajo, so infrastruktura za zaščito pred poplavami in zmanjšanje nevarnosti plazov, energetska prenova stavb javnega sektorja, nove transformatorske postaje, nacionalni nadzorni center za vode in izgradnja Infekcijske klinike v Ljubljani do tretje gradbene faze. Ob izpadu bi manjkajoče naložbe bremenile državno blagajno.
Denar za izplačila si Komisija sproti izposoja na trgu, zamude pri zahtevkih držav pa so ji pustile večje neporabljene zneske in stroške likvidnosti. Dan po slovenski vladni seji, 24. junija, je Komisija objavila načrt izdaje 80 milijard evrov obveznic EU v drugi polovici leta. Skupno načrtovano izdajanje za leto 2026 s tem doseže 180 milijard evrov. Del prihodkov je namenjen prav izplačilom iz Mehanizma, preostanek instrumentu SAFE, podpori Ukrajini in drugim programom. Komisija bo denar zbrala s štirimi sindiciranimi posli in šestimi dražbami, nove izdaje pa načrtuje v ročnostih od treh do tridesetih let.
Slovenija je prvih pet zahtevkov izpolnila v celoti in zanje prejela najvišji možni znesek, šesti je Komisija predhodno potrdila 9. junija. Do 31. avgusta mora izpolniti še 55 ciljev zadnjega zahtevka.
