Po IMF scenariju bo ECB kamate v 2026 zvišala za 50 bazičnih točk, v 2027 pa spet znižala

Direktor evropskega oddelka Mednarodnega denarnega sklada Alfred Kammer je v petek za Reuters povedal, da v referenčnem scenariju IMF pričakuje kumulativno zvišanje ključnih kamatnih mer Evropske centralne banke za okoli 50 bazičnih točk do konca 2026, v 2027 pa bi se po njegovih besedah lahko vrnile navzdol. Depozitna mera ECB je trenutno 2,00 odstotka. IMF scenarij tako predvideva dva koraka po 25 bazičnih točk navzgor v naslednjih osmih mesecih in enak premik navzdol v letu, ki sledi.

Ocena se močno razlikuje od pričakovanj, ki so veljala pred 28. februarjem, ko se je začela vojna na Bližnjem vzhodu. V anketi monetarnih analitikov, ki jo ECB izvaja pred vsakim zasedanjem, so vlagatelji januarja večinsko napovedovali, da bo depozitna mera v 2026 in 2027 ostala nespremenjena. Po zasedanju Sveta ECB 18. in 19. marca je terminska krivulja obrestnih zamenjav zajela zvišanje za približno 40 bazičnih točk do konca 2026. Kammerjev scenarij za 2026 je deset bazičnih točk nad trenutnim trgom in 50 bazičnih točk nad anketnim konsenzom pred vojno.

Razlog za to zvišanje je drugačen od klasične protiinflacijske zaostritve. “Če želite realno kamatno mero ohraniti konstantno, morate nominalno mero nekoliko zvišati,” je Kammer pojasnil v intervjuju. Inflacijska pričakovanja na enoletnem horizontu so se v evroobmočju po izbruhu vojne zvišala, srednjeročna pa so po ECB ostala zasidrana blizu dvoodstotnega cilja. IMF zato ocenjuje, da bi ECB nominalno mero zvišala zgolj za kompenzacijo začasnega skoka in jo ob umirjanju inflacijskih pritiskov znova znižala.

Kammer je priznal, da je negotovost velika: “To ni postavljeno v kamen. Gre za modelsko priporočilo glede na trenutne podatke.” Dodal je, da bi v alternativnem scenariju cenovni šok lahko zadušil povpraševanje do mere, ki bi naredila intervencijo ECB nepotrebno. IMF je že v torek napoved rasti za evroobmočje za 2026 znižal z 1,4 na 1,1 odstotka in inflacijo zvišal z 2,1 na 2,6 odstotka.

Povprečna obrestna mera na nova stanovanjska posojila v evroobmočju je po januarjevih podatkih ECB znašala 3,4 odstotka, rast posojil podjetjem pa 2,8 odstotka medletno. Ministrstvo za finance je 23. marca kuponsko obrestno mero tretje ljudske obveznice RS99 zvišalo z 2,6 na 3,0 odstotka, kar je potrdilo, da je slovenski državni dolžnik spremembo pričakovanj že upošteval. Če se bo Kammerjev scenarij uresničil, bodo nove hipoteke in podjetniški krediti v naslednjih osmih mesecih dražji za dodatnih 25 do 50 bazičnih točk, kar bi pri novi desetletni hipoteki v višini 200 tisoč evrov v prvem letu pomenilo približno tisoč evrov več obresti.

Za kreditojemalce, ki tehtajo med fiksno in spremenljivo obrestno mero, Kammerjev scenarij kaže, da najvišja točka stopenj pride v 2026, v 2027 pa bi ravni lahko spet padle. Za slovensko državo, ki v 2026 načrtuje proračunski deficit 2,8 odstotka BDP in vse pogostejše posege na kapitalski trg za financiranje, je krajša kamatna dinamika ugodnejša od pričakovane trajne zaostritve. Kammer je v svojem današnjem blogu kljub temu pozval evropske vlade k disciplini: države z visokim dolgom morajo vztrajati pri konsolidacijskih načrtih, da kamatni premiki ne podražijo zadolževanja.

Odziv ECB bo znan na naslednjem monetarnem zasedanju konec aprila.