Polletni primanjkljaj 4,1 milijarde evrov, brez oplemenitenja pol milijarde

Slovenija je v prvem polletju uvozila za 38,9 milijarde evrov blaga in izvozila za 34,8 milijarde, primanjkljaj v višini 4,1 milijarde evrov pa v pretežni meri izvira iz poslov oplemenitenja. Začasni podatki Statističnega urada Republike Slovenije, objavljeni 4. avgusta, kažejo za 9,1 odstotka nižjo vrednost izvoza in za 5,3 odstotka višjo vrednost uvoza kot v enakem obdobju lani. Pokritost uvoza z izvozom je bila 89,4-odstotna.

Brez poslov oplemenitenja, pri katerih se blago predela, sestavi ali prenovi v nov ali izboljšan izdelek, je izvoz dosegel 22,2 milijarde evrov in bil za 6,6 odstotka večji kot lani, uvoz pa 22,7 milijarde evrov ob 8,5-odstotni rasti. Na posle oplemenitenja je po izračunu iz objavljenih zaokroženih vrednosti odpadlo približno 12,6 milijarde evrov izvoza in 16,2 milijarde evrov uvoza, primanjkljaj v preostali menjavi pa je znašal približno pol milijarde evrov. Uvoz brez oplemenitenja je rasel za 1,9 odstotne točke hitreje od izvoza.

Junija je izvoz dosegel 6,3 milijarde evrov in bil medletno višji za 17,0 odstotka, uvoz pa 6,5 milijarde evrov ob 4,2-odstotnem upadu. Primanjkljaj je znašal 217 milijonov evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je bila 96,7-odstotna. Brez poslov oplemenitenja je junijski izvoz dosegel 3,9 milijarde evrov, uvoz pa 3,8 milijarde.

Izvoz v države članice EU je v polletju dosegel 17,0 milijarde evrov ob 6,2-odstotni rasti, izvoz v nečlanice pa 17,8 milijarde evrov ob 20,2-odstotnem upadu. Uvoz iz članic se je povečal za 5,8 odstotka na 17,6 milijarde evrov, uvoz iz nečlanic pa za 4,9 odstotka na 21,4 milijarde evrov. Primanjkljaj v menjavi z nečlanicami je po izračunu iz objavljenih vrednosti znašal 3,6 milijarde evrov od skupnih 4,1 milijarde.

Banka Slovenije hitrejšo rast uvoza povezuje predvsem z energenti. V junijskem Pregledu makroekonomskih gibanj z napovedmi je navedla, da se je aprila uvoz naftnih derivatov medletno povečal za 166 odstotkov in izvoz za 92 odstotkov, brez nafte in naftnih derivatov pa bi aprilska rast uvoza znašala 6,6 odstotka namesto 15,7 odstotka.

Poleg energentov je Banka Slovenije opozorila na stroškovno konkurenčnost, ki se je lani do partneric iz evrskega območja poslabšala za 2,3 odstotka in do širše skupine 37 partneric za 3,7 odstotka. Po njeni navedbi je bilo to poslabšanje eno največjih v evrskem območju. Po modelski oceni Banke Slovenije je enoodstotno poslabšanje stroškovne konkurenčnosti dolgoročno povezano z 0,8-odstotnim znižanjem realnega izvoza blaga. Nominalni stroški dela na enoto proizvoda so se v prvem četrtletju zvišali za 4,8 odstotka ob 7,5-odstotni rasti plač.

O okrepljenem pritisku konkurenčnega uvoza iz Kitajske poročajo podjetja, njihove navedbe pa povzema Banka Slovenije v istem dokumentu. Uvoz blaga iz te države se je v prvem četrtletju medletno povečal za 27,9 odstotka, uvoz strojev in transportne opreme pa za 31,4 odstotka. Na ravni celotne Evropske unije je uvoz iz Kitajske v istem obdobju zrasel za 2,5 odstotka.