Evropska unija je v letu 2025 v trgovini s kmetijskimi izdelki ustvarila 24,7 milijarde evrov presežka, kar je 37 odstotkov manj kot leto prej, ko je znašal 39,2 milijarde evrov. Presežek so skrčile Trumpove tarife, ki so zarezale v evropski izvoz v Ameriko, in skokovita rast cen uvoženih surovin, zlasti kakava in kave. Ločeno od bilance, a z velikim vplivom na evropsko kmetijstvo, je Bruselj ukinil tudi brezcarinski uvoz ukrajinske hrane, kažejo podatki Eurostata.
Izvoz kmetijskih izdelkov iz EU je v letu 2025 dosegel 238,2 milijarde evrov, uvoz pa 213,5 milijarde evrov. Izvoz je porasel za 1,6 odstotka, uvoz pa za 9,3 odstotka.
Združene države Amerike, drugi največji kupec evropske hrane, so v letu 2025 prevzele za 28,5 milijarde evrov kmetijskih izdelkov iz EU, a njihov delež se je zmanjšal za skoraj eno odstotno točko. EU je v primerjavi z letom prej v Ameriko izvozila približno 1,5 milijarde evrov manj kmetijskih izdelkov. Washington je aprila 2025 uvedel tarife na več kategorij uvožene hrane, julija pa sta EU in ZDA sklenili dogovor v Turnberryju, ki je za evropsko blago določil 15-odstotno carinsko stopnjo. Dogovor je preprečil popolni trgovinski spor, a 15 odstotkov vseeno pomeni trikratno povišanje glede na predhodno povprečno carinsko stopnjo 4,8 odstotka.
Delež Ukrajine med vsemi uvoženimi kmetijskimi izdelki v EU je padel s 6,7 odstotka v letu 2024 na 5,0 odstotka v letu 2025, kar v absolutnih zneskih pomeni padec z okrog 13 milijard evrov na slabih 11 milijard evrov. Bruselj je po ruski invaziji leta 2022 ukinil carine in kvote na ukrajinsko hrano. Ukrepi so bili podaljšani dvakrat, nazadnje do junija 2025, nato pa jih Evropska komisija ni več obnovila. Že v prvih dveh mesecih po izteku je ukrajinski izvoz žita v EU padel za 30 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem leto prej.
EU in Ukrajina sta junija 2025 začeli pogajanja o dolgoročnem trgovinskem režimu v okviru prenovljenega prostotrgovinskega sporazuma. Oktobra je Svet EU potrdil znižanje ali odpravo carin na nekatere ukrajinske kmetijske izdelke, a novi pogoji so bistveno strožji od prejšnjega brezcarinskega režima. Ukrajina se je v zameno zavezala, da bo svoj trg odprla za evropsko perutnino, svinjino in sladkor ter do leta 2028 uskladila standarde z evropskimi.
Slovenija je neto uvoznica hrane in spremembe v evropskih trgovinskih tokovih vplivajo na cene v trgovinah. Višje tarife na transatlantsko trgovino pomenijo, da evropski proizvajalci vina, sira in predelane hrane del proizvodnje preusmerjajo nazaj na evropski trg, kar pritiska na cene. Konec ukrajinskih olajšav pa pomeni manj poceni žita in oljnic na evropskem trgu, kar bi lahko zvišalo cene krme in posledično cene mesa in mleka.
Največ uvoza v EU je v letu 2025 prišlo iz Brazilije (8,5 odstotka oziroma 18,2 milijarde evrov), sledita Velika Britanija (8,0 odstotka) in ZDA (6,2 odstotka). Britanski trg ostaja z naskokom prvi kupec evropske hrane s 23,3-odstotnim deležem izvoza oziroma 55,6 milijarde evrov. V zadnjem desetletju je izvoz kmetijskih izdelkov iz EU rasel po povprečni letni stopnji 4,4 odstotka, uvoz pa po 5,0 odstotka.
