Potrošniki v evrskem območju pričakujejo nižjo inflacijo in počasnejšo rast dohodkov, obete glede lastne zaposlitve pa ocenjujejo slabše kot spomladi. Julijska anketa Evropske centralne banke o pričakovanjih potrošnikov prinaša dve četrtletni številki, ki ju mesečni agregati zakrivajo.
Zaposleni anketiranci so verjetnost, da bodo v naslednjih treh mesecih izgubili delo, ocenili pri 9,8 odstotka. Aprila, ko je ECB nazadnje zastavila to vprašanje, je bila povprečna ocena 8,8-odstotna. Brezposelni so hkrati znižali oceno možnosti, da si bodo v istem obdobju našli zaposlitev, z 32,1 na 30,8 odstotka.
Mesečni kazalniki tega premika ne pokažejo. Pričakovana stopnja brezposelnosti čez dvanajst mesecev je ostala pri 11,2 odstotka, zaznana trenutna stopnja pri 10,6 odstotka, pričakovanja glede gospodarske rasti pa so se celo izboljšala, z minus 1,4 na minus 1,2 odstotka. Potrošniki so torej do gospodarstva kot celote nekoliko manj pesimistični kot junija, do lastne zaposlitve pa bolj.
Podobno velja za dohodke. Pričakovana rast nominalnih dohodkov v naslednjih dvanajstih mesecih se je znižala na en odstotek, z 1,1 odstotka junija. Pričakovana rast porabe je obstala pri 3,6 odstotka, zaznana rast porabe v preteklem letu pa pri 5,1 odstotka. Razkorak med pričakovanimi dohodki in pričakovano porabo v tej anketi ni nov, saj se dohodkovna pričakovanja že od lanske jeseni gibljejo okoli enega odstotka. Novo je, da se znižujejo, medtem ko porabo anketiranci ohranjajo nespremenjeno.
| Pričakovanja potrošnikov v evrskem območju, julij 2026 | |||
|---|---|---|---|
| Kazalnik | Julij 2026 | Prejšnja meritev | Sprememba |
| Trg dela (četrtletni podatki, primerjava z aprilom 2026) | |||
| Pričakovana verjetnost izgube zaposlitve v treh mesecih | 9,8 % | 8,8 % | +1,0 o. t. |
| Pričakovana verjetnost, da brezposelni najde delo v treh mesecih | 30,8 % | 32,1 % | −1,3 o. t. |
| Delež tistih, ki so v treh mesecih zaprosili za posojilo | 14,3 % | 13,4 % | +0,9 o. t. |
| Mesečni kazalniki (primerjava z junijem 2026) | |||
| Pričakovana stopnja brezposelnosti čez 12 mesecev | 11,2 % | 11,2 % | 0,0 o. t. |
| Pričakovana gospodarska rast v 12 mesecih | −1,2 % | −1,4 % | +0,2 o. t. |
| Pričakovana rast nominalnih dohodkov v 12 mesecih | 1,0 % | 1,1 % | −0,1 o. t. |
| Pričakovana rast porabe v 12 mesecih | 3,6 % | 3,6 % | 0,0 o. t. |
| Zaznana rast porabe v preteklih 12 mesecih | 5,1 % | 5,1 % | 0,0 o. t. |
| Inflacija | |||
| Zaznana inflacija v preteklih 12 mesecih | 3,5 % | 3,6 % | −0,1 o. t. |
| Pričakovana inflacija čez 12 mesecev | 2,9 % | 3,0 % | −0,1 o. t. |
| Pričakovana inflacija čez tri leta | 2,7 % | 2,8 % | −0,1 o. t. |
| Pričakovana inflacija čez pet let | 2,4 % | 2,4 % | 0,0 o. t. |
| Stanovanja in krediti | |||
| Pričakovana rast cen stanovanj v 12 mesecih | 3,4 % | 3,4 % | 0,0 o. t. |
| Pričakovane hipotekarne obrestne mere čez 12 mesecev | 4,9 % | 5,0 % | −0,1 o. t. |
| Vir: ECB, anketa o pričakovanjih potrošnikov, julij 2026. Četrtletni podatki se primerjajo z aprilom 2026, mesečni z junijem 2026. Vrednosti so mediane oziroma povprečja, o. t. pomeni odstotno točko.Lider.si | |||
| Pričakovanja evrskih potrošnikov in slovenska realnost | ||
|---|---|---|
| Kazalnik | Evrsko območje | Slovenija |
| Stopnja brezposelnosti | 10,6 % (zaznana) | 4,1 % (anketna, maj) |
| Inflacija | 2,9 % (pričakovana, 12 mesecev) | 2,9 % (julij, medletno) |
| Rast cen stanovanjskih nepremičnin | 3,4 % (pričakovana, 12 mesecev) | 9,3 % (1. četrtletje, medletno) |
| Viri: ECB, anketa o pričakovanjih potrošnikov, julij 2026; SURS. Slovenija v vzorec ankete ni vključena, zato gre za primerjavo pričakovanj z izmerjenimi domačimi podatki.Lider.si | ||
Del razlike pokriva zadolževanje. Delež potrošnikov, ki so v zadnjih treh mesecih zaprosili za posojilo, je julija zrasel na 14,3 odstotka, aprila jih je bilo 13,4 odstotka. Neto delež gospodinjstev, ki poročajo o zaostrenem dostopu do posojil v preteklem letu, se je povečal, delež tistih, ki zaostrovanje pričakujejo v prihodnjem letu, pa se je znižal.
Slovenija v vzorec ni vključena. ECB mesečno anketira približno 19.000 potrošnikov iz enajstih držav evrskega območja, med njimi Nemčije, Francije, Italije, Španije, Avstrije in Portugalske. Primerjava je zato toliko bolj zgovorna. Anketna brezposelnost je bila po eksperimentalnih ocenah Statističnega urada Republike Slovenije maja 4,1-odstotna, torej približno tretjina tega, kar povprečen anketiranec pripisuje svojemu gospodarstvu. Slovenska julijska inflacija je znašala 2,9 odstotka, merjena s harmoniziranim indeksom pa tri odstotke.
Prav toliko, 2,9 odstotka, znaša tudi pričakovana inflacija anketirancev za prihodnjih dvanajst mesecev, kar je 0,1 odstotne točke manj kot junija. Pričakovanja za tri leta naprej so se znižala na 2,7 odstotka, petletna pa so ostala pri 2,4 odstotka, torej občutno nad dvoodstotnim ciljem. Zaznana inflacija v preteklem letu se je znižala na 3,5 odstotka. Negotovost glede inflacije v prihodnjem letu se ni spremenila in ostaja višja kot pred začetkom vojne na Bližnjem vzhodu, ugotavlja ECB.
Za posojilojemalce je najbolj neposredna druga številka. Pričakovane hipotekarne obrestne mere čez dvanajst mesecev so se znižale na 4,9 odstotka, junija so bile pri petih odstotkih. Pričakovana rast cen stanovanj je ostala pri 3,4 odstotka, kar je manj kot polovica 9,3-odstotne medletne rasti, ki jo je Statistični urad izmeril za slovenske stanovanjske nepremičnine v prvem četrtletju letos.
Razlike med dohodkovnimi razredi ostajajo velike. Gospodinjstva v najnižjem kvintilu pričakujejo 13,5-odstotno brezposelnost in 5,7-odstotne hipotekarne obrestne mere, tista v najvišjem 9,4 odstotka oziroma 4,4 odstotka. Podobno se razhajajo pri cenah stanovanj, kjer najnižji kvintil pričakuje štiriodstotno rast, najvišji pa 3,1 odstotka.
Avgustovski podatki bodo objavljeni 18. septembra, naslednji sklop četrtletnih vprašanj o zaposlitvi pa bo znan jeseni.
