Slovenska kmetijska gospodarstva so marca 2026 oddala 54.453 ton mleka, kar je največ v enem mesecu doslej. Medletno je bila količina višja za 4,7 odstotka, glede na februar pa za 13,3 odstotka. Za slovenskega mlekarja je ta rekord grenak, saj je odkupna cena mleka v EU februarja 2026 znašala 0,439 evra na kilogram, kar je za 18 odstotkov manj kot februarja 2025.
Slovenska mlekarna je marca odkupila 39.456 ton mleka, kar je za 21,8 odstotka več kot februarja in za 10,2 odstotka več kot marca lani. V celotnem prvem četrtletju 2026 je bilo odkupljenega 106.810 ton mleka, za 7,2 odstotka več kot v enakem obdobju leta 2025, kažejo podatki državnega statističnega urada.
To so na prvi pogled dobri podatki. Ampak cena, po kateri mlekarne odkupujejo mleko od kmetov, pada. Februarja 2026 je odkupna cena v EU znašala 0,439 evra na kilogram, kar je za 2,7 odstotka manj kot januarja in za 18 odstotkov manj kot februarja lani. Marca Statistični urad pričakuje ponovno znižanje.
Za slovenskega kmeta, ki se ukvarja z mlečno prirejo, to konkretno pomeni, če proda 1.000 kilogramov mleka danes, da dobi 18 odstotkov manj kot pred enim letom. Hkrati so se gnojila po podatkih ankete Gospodarske zbornice Slovenije v letu 2026 podražila za več kot 20 odstotkov pri dveh tretjinah anketiranih kmetijskih in živilskih podjetij, stroški energentov pa so pod pritiskom iranskega konflikta. Stroškovni pritisk raste z ene strani, prihodki padajo z druge.
Manj konzumnega mleka in masla, več sira in fermentiranih izdelkov
Padec odkupne cene se v mlekarnah odraža v prestrukturiranju proizvodnje. Mlekarne zmanjšujejo tisto, kar prinaša najnižje marže, in povečujejo tisto, kjer je dodana vrednost višja.
Marca 2026 so slovenske mlekarne proizvedle 11.541 ton konzumnega mleka, kar je za 10,9 odstotka manj kot marca 2025. Masla so proizvedle 189 ton, za 1,5 odstotka manj kot lani. Po drugi strani so fermentirane mlečne izdelke, to so jogurt, kislo mleko in podobni izdelki, povečale za 11,4 odstotka na 5.306 ton. Sir so proizvedle 1.533 ton, za 10,6 odstotka več kot lani. Smetane so naredile 930 ton, za 10,1 odstotka več kot marca 2025.
Konzumno mleko je blago z nizkimi maržami in ostrimi konkurenčnimi pritiski v maloprodaji. Sir in fermentirani mlečni izdelki so kategorije z višjo dodano vrednostjo, daljšim rokom trajanja in boljšo možnostjo plasiranja na zahtevnejše trge. Ko odkupna cena surovine pade, se predelovalna industrija preusmerja tja, kjer ostane več denarja po plačilu surovine. Fermentirani mlečni izdelki so zrasli za 8 odstotkov glede na isto obdobje lani, maslo za 7 odstotkov, sir za skoraj 4 odstotke. Konzumno mleko je ostalo na skoraj enaki ravni, smetana pa je rahlo upadla za 1,7 odstotka.
Kakovost mleka ostaja stabilna
Povprečna vsebnost maščob v mleku, odkupljenem pri slovenskih mlekarnah, je marca znašala 4,23 odstotka, kar je za 1,2 odstotka manj kot februarja. Vsebnost beljakovin je bila 3,45 odstotka, skoraj enako kot februarja. V primerjavi z marcem lani je vsebnost maščob nižja za 1,2 odstotka, beljakovin pa višja za 0,3 odstotka.
Skupna kakovost ostaja na visoki ravni, ki slovenskim mlekarnah omogoča plasiranje na zahtevnejše trge srednje in zahodne Evrope.
Slovenija prideluje vedno več, zaslužek pa pada
Za slovensko mlečno kmetijstvo je trenutna situacija strukturni izziv, ne zgolj sezonsko nihanje. Prireja se povečuje vsako leto, kar kaže na investicije v kapacitete in učinkovitost, hkrati pa cene na evropskem trgu padajo, kar zmanjšuje prihodke na enoto.
Razlogi za padec cen mleka v EU so kombinacija več dejavnikov. Ponudba mleka v EU je v začetku leta 2026 narasla hitreje od povpraševanja, delno ker so kmetje povečali prirejanje po prejšnji sezoni visokih cen. Izvoz na azijske trge, ki je bil v preteklih letih gonilo cen, je začel stagnirati. Kitajska, ki je bila dolga leta največji uvoznik mlečnih izdelkov, je v zadnjih dveh sezonah povečala lastno prirejo in zmanjšala uvoz.
Za slovenskega kmeta pritisk na prihodke ni kratkotrajen. Dokler bo ponudba v EU presegala rast povpraševanja, bodo odkupne cene pod pritiskom. Mlekarne bodo odgovarjale s prestrukturiranjem proizvodnje v višje vrednostne kategorije, a to ne reši osnovnega vprašanja: kmetu, ki proda surovino, ostaja vedno manj.
Gnojila, dražja za 20 odstotkov in več, energenti pod pritiskom, odkupna cena 18 odstotkov pod lansko ravnijo, vse to vpliva na mlečno kmetijstvo, ki je kljub rekordni prireji v sve bolj zahtevnem položaju.
