Slovenske družbe iz oddelka proizvodnja živil so leto 2025 sklenile s 170,5 milijona evrov neto čistega dobička, za 48 odstotkov več kot leto prej, kaže analiza, ki jo je za Lider.si opravila bonitetna hiša CompanyWall na podlagi evidenc AJPES. Cene hrane in brezalkoholnih pijač v slovenskih trgovinah so se v prvem polletju letos po podatkih SURS zvišale za 0,3 odstotka in so med vsemi skupinami v indeksu cen življenjskih potrebščin rasle najpočasneje.
Julijska letna inflacija je v Sloveniji znašala 2,9 odstotka. Največ, 0,9 odstotne točke, so k inflaciji prispevale cene stanovanj, vode, električne energije, plina in drugih goriv, ki so bile za 7,3 odstotka višje kot pred enim letom. Sledile so cene v skupini rekreacija, šport in kultura, višje za 6,3 odstotka, in cene prevoza, višje za 2,6 odstotka. Hrane SURS med nosilkami julijske rasti cen ni navedel.
Glavni ekonomist Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo Máximo Torero je 5. avgusta v pogovoru za Reuters ocenil, da se bo obdobje stabilnih cen hrane končalo do konca leta. Prenos s trga surovin na končno ceno hrane po njegovih besedah traja tri do šest mesecev, zvišanja proizvodnih stroškov iz zadnjih mesecev pa kupcev še niso dosegla. Za leto 2027 pričakuje močnejšo rast cen hrane kot letos. Kot glavni vir pritiska je navedel Hormuško ožino, ki po njegovih besedah zadeva vse vhodne surovine kmetijske pridelave. Cena nafte brent se po njegovi razlagi prenaša na črpanje, pakiranje, predelavo in prevoz.
| Dobičkonosnost členov slovenske živilske verige v letu 2025 | |||
| Predelava in trgovina | |||
| Dejavnost | Neto čisti dobiček (tisoč EUR) | Indeks 2025/2024 | Neto čista marža |
| Proizvodnja živil | 170.509 | 148 | 5,0 % |
| Proizvodnja pijač | 26.176 | 83 | 7,6 % |
| Trgovina | 1.368.254 | 108 | 2,9 % |
| Pridelava in zadruge | |||
| Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo | 21.712 | 103 | 4,2 % |
| Kmetijske zadruge | 457 | 125 | 0,7 % |
| Trgovinske zadruge | 6.477 | 334 | 0,7 % |
 Lider.si | Vir: CompanyWall, AJPES | Marža je razmerje med neto čistim dobičkom in skupnimi prihodki, indeks nad 100 pomeni rast glede na leto 2024 | |||
Indeks cen hrane FAO je junija znašal 130,3 točke, 0,3 odstotka manj kot maja in 2,2 odstotka več kot pred enim letom. Svetovna banka je maja objavila, da je cena dušikovega gnojila urea aprila presegla 850 dolarjev za tono in je bila za 80 odstotkov višja kot februarja, kar je najvišja raven od aprila 2022. Zaprtje Hormuške ožine je po navedbah Svetovne banke z globalnega trga umaknilo približno tretjino svetovne trgovine z gnojili. Iran je ustavil proizvodnjo amoniaka, Katar pa proizvodnjo uree, amoniaka in žvepla. Indeks cen gnojil naj bi se po napovedi Svetovne banke letos zvišal za več kot 30 odstotkov.
Skozi Hormuško ožino je po podatkih analitske hiše Lloyd’s List Intelligence med 27. julijem in 2. avgustom prešlo 84 ladij, teden prej pa 45. Promet po njeni oceni ostaja močno pod predvojno ravnjo. Ameriška zvezna agencija za oceane in atmosfero NOAA je 11. junija sporočila, da je v tropskem Pacifiku nastopil pojav El Niño. V pregledu s 3. avgusta navaja, da se bo pojav do konca leta okrepil, verjetnost, da vztraja do zgodnje pomladi 2027, pa ocenjuje na 97 odstotkov.
V oddelku proizvodnja živil deluje 725 družb s 15.257 zaposlenimi. Lani so ustvarile 3,43 milijarde evrov prihodkov, njihova neto čista marža pa je znašala 5,0 odstotka. Od 3,31 milijarde evrov čistih prihodkov od prodaje so 1,4 milijarde evrov ustvarile na tujih trgih, kar je 42 odstotkov. Marža je izračunana kot razmerje med neto čistim dobičkom in skupnimi prihodki iz letnih poročil za leto 2025, primerjalni podatki za leto 2024 pa so povzeti iz istih poročil.
Proizvajalci pijač, 117 družb, so dosegli 7,6-odstotno maržo, njihov neto čisti dobiček pa se je v enem letu znižal za 17 odstotkov. Trgovinske družbe so lani ustvarile 1,37 milijarde evrov neto čistega dobička, za osem odstotkov več kot leta 2024, njihova marža pa je 2,9-odstotna. Dobiček trgovine na drobno se je zvišal za 101,2 milijona evrov, dobiček veletrgovine pa znižal za 1,7 milijona evrov.
| Obseg poslovanja členov slovenske živilske verige v letu 2025 | |||
| Dejavnost | Število subjektov | Prihodki (tisoč EUR) | Dobiček na zaposlenega (EUR) |
| Proizvodnja živil | 725 | 3.427.669 | 11.175 |
| Proizvodnja pijač | 117 | 344.408 | 22.472 |
| Trgovina | 14.236 | 47.709.187 | 15.363 |
| Kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo | 457 | 514.665 | 8.475 |
| Kmetijske zadruge | 61 | 64.169 | 2.652 |
| Trgovinske zadruge | 95 | 924.606 | 2.979 |
| Lider.si | Vir: CompanyWall, AJPES | Dobiček na zaposlenega je neto čisti dobiček na povprečno število zaposlenih iz delovnih ur | |||
Kmetijske družbe so ob 514,7 milijona evrov prihodkov ustvarile 21,7 milijona evrov neto čistega dobička in dosegle 4,2-odstotno maržo, dobiček na zaposlenega pa je znašal 8.475 evrov. Enainšestdeset kmetijskih zadrug je pri 64,2 milijona evrov prihodkov ustvarilo 457 tisoč evrov neto čistega dobička in doseglo 0,7-odstotno maržo. Njihov dobiček na zaposlenega je znašal 2.652 evrov. Trgovinske zadruge so pri 924,6 milijona evrov prihodkov dosegle 0,7-odstotno maržo.
Svetovna banka navaja tri razloge, zaradi katerih je bil letošnji odziv trga gnojil šibkejši od odziva v letu 2022. Pridelovalci na severni polobli so večino gnojil kupili še pred sezono, cene zemeljskega plina pa so rasle počasneje kot po ruskem napadu na Ukrajino. Del tokov z Bližnjega vzhoda se preusmerja na kopenske koridorje mimo Hormuške ožine. Za leto 2027 Svetovna banka napoveduje umirjanje cen gnojil, ko se izvoz obnovi in ko na trg pridejo nove proizvodne zmogljivosti.
Slovenija je lani po podatkih SURS pridelala 74 odstotkov porabljenega žita, 34 odstotkov krompirja, 32 odstotkov zelenjave in 21 odstotkov sadja. Stopnje samooskrbe so se znižale pri vseh rastlinskih bilancah, pri žitu in krompirju za sedem odstotnih točk, pri sadju za šest in pri zelenjavi za štiri odstotne točke.
