Slovenija stari dolg plačuje po 1,9 odstotka, novega po 3,2 odstotka

Povprečna obrestna mera celotnega dolga državnega proračuna je lani znašala 1,9 odstotka, povprečna tehtana obrestna mera dolgoročnega dolga, izdanega v istem letu, pa 3,2 odstotka, kaže srednjeročna strategija upravljanja javnega dolga, ki jo je vlada sprejela decembra. Razlika 1,3 odstotne točke se pokaže ob vsakem refinanciranju.

Marca se je pokazala pred domačimi varčevalci. Ministrstvo za finance je 23. marca med vpisom tretje izdaje obveznice za fizične osebe obrestno mero zvišalo z 2,6 na 3,0 odstotka in v sporočilu za javnost navedlo spremenjene razmere na dolžniških kapitalskih trgih. Vlagatelji, ki so naloge oddali po prvotni obrestni meri, so jih do 27. marca lahko umaknili. Prvo izdajo je februarja 2024 vpisalo 9.427 vlagateljev v skupnem obsegu 261 milijonov evrov ob 3,40-odstotni obrestni meri, drugo marca 2025 pa 6.640 vlagateljev v obsegu 250 milijonov evrov ob 2,75-odstotni. Tretja je zbrala 225 milijonov evrov ob 7.061 oddanih naročilih, so za Lider.si navedli na ministrstvu.

Zvišanje kupona je prišlo v tednih, ko sta dve bonitetni agenciji oceno Slovenije popravili navzgor. Agencija Moody’s je 28. februarja oceno dolgoročnega dolga zvišala z A3 na A2 in med razlogi navedla pokojninsko reformo, agencija Standard & Poor’s pa je 28. marca potrdila oceno AA, najvišjo med državami srednje in vzhodne Evrope.

Podražitev prihaja iz osnove, ne iz ocene slovenskega tveganja. Desetletna zahtevana donosnost slovenskih evrskih obveznic se je od 3. januarja 2022 do 17. novembra 2025 zvišala z 0,42 na 3,15 odstotka, kreditni pribitek pa v istem obdobju le z 0,08 na 0,40 odstotka, kaže strategija. Preostanek odpade na evrsko srednjo obrestno zamenjavo, ki v strukturi desetletne donosnosti obsega 2,75 odstotne točke. Razmik slovenske obveznice nad nemško se je z 69 bazičnih točk na začetku leta 2025 do sredine novembra zožil na 43 bazičnih točk. V sredo je slovenska desetletna obveznica po podatkih Trading Economics nosila 3,45 odstotka, nemška 3,11 odstotka, francoska 3,90 in italijanska 3,89 odstotka.

Slovenija je 5. januarja kot prva država na svetu letos izdala obveznico, desetletno v obsegu 1,75 milijarde evrov, s kuponom 3,275 odstotka in donosnostjo ob izdaji 3,312 odstotka. Knjiga naročil je presegla deset milijard evrov, razmik nad srednjo obrestno zamenjavo pa je med knjiženjem padel s 45 na 37 bazičnih točk. Isti obveznici je 16. februarja dodala 750 milijonov evrov in njen obseg dvignila na 2,5 milijarde evrov. Tridesetega marca je izdala prvo panda obveznico v renminbijih, štiri milijarde juanov ali približno 500 milijonov evrov, triletno s kuponom 1,89 odstotka. Nižji kupon stroška ne znižuje, ker se je država pred tečajnim tveganjem zavarovala z valutno zamenjavo in obveznosti plačuje v evrih. Finančni minister Klemen Boštjančič je izdajo v intervjuju za časnik Financial Times oktobra lani pojasnil z željo po širitvi baze vlagateljev in razpršitvi virov financiranja. Zadnja letošnja izdaja je bila 27. maja, sedemletna obveznica v obsegu 350 milijonov evrov z razmikom 20 bazičnih točk nad šestmesečnim euriborjem.

Po teh petih izdajah je zbranih približno 3,6 milijarde evrov od 5.251 milijonov evrov letošnje potrebe po zadolževanju. Izračun sešteva objavljene obsege posameznih izdaj, znesek panda obveznice pa pretvarja po tečaju ob izdaji. Ves ta znesek je bil zbran pred 11. junijem, ko je Evropska centralna banka zvišala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk in obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita s 17. junijem postavila na 2,25 odstotka. Od tedaj nove izdaje ni bilo. Strategija potrebo po zadolževanju za leto 2027 ocenjuje na 6.468 milijonov evrov.

Vzdrževanje likvidnosti teh obveznic na Ljubljanski borzi opravlja OTP banka brez pogodbenega razmerja z izdajateljem. „OTP banka za vzdrževanje likvidnosti na sekundarnem trgu zakladnih menic in državnih obveznic na Ljubljanski borzi nima sklenjenega posebnega pogodbenega razmerja in ne prejema nadomestila s strani Ministrstva za finance za ta namen,” so za Lider.si pojasnili na ministrstvu. Banka v tej vlogi pokriva 14 obveznic, 11 standardnih serij in vse tri izdaje za fizične osebe, ter zakladne menice z ročnostmi med tremi in 18 meseci, je za Lider.si povedal Rok Makovec, vodja oddelka trgovanja s finančnimi institucijami v OTP banki. Sindicirane evrske izdaje ministrstvo izvaja prek skupine bank primarnih vpisnic, s katerimi ima sklenjene letne pogodbe o primarnem vpisništvu, kaže strategija.

Domači kanal financiranja podpira davčna obravnava. Obresti od obveznic za fizične osebe so do višine 1.000 evrov letno oproščene plačila dohodnine, kar „spodbuja zanimanje fizičnih oseb za prav ta instrument”, so za Lider.si pojasnili na ministrstvu. Mali vlagatelji praviloma poslujejo prek članov Ljubljanske borze, zato se njihovo sekundarno trgovanje odvija na organiziranem trgu v Sloveniji. Ministrstvo je obveznico za fizične osebe v dodatnih pojasnilih 27. februarja opisalo kot likvidno naložbo, na vprašanje Lider.si, kaj štejejo za zadostno likvidnost z vidika imetnika, ki bi želel obveznico prodati pred zapadlostjo, pa praga niso navedli.

Preostanek bo treba zbrati ob večjem primanjkljaju od načrtovanega. Državni proračun je v prvih sedmih mesecih zbral 8,9 milijarde evrov prihodkov in porabil 10,2 milijarde evrov. Akumuliran primanjkljaj je dosegel 1.321 milijonov evrov, 355,5 milijona več kot v enakem obdobju lani, je objavilo ministrstvo za finance. Odhodki so bili medletno višji za 12,3 odstotka, prihodki pa za 9,4 odstotka. Fiskalni svet, ki mu predseduje Davorin Kračun, je julija v mesečnem poročilu opozoril na tveganje višjega celoletnega primanjkljaja od predvidenega in kot ključni razlog navedel razmeroma visoko, široko osnovano in pretežno strukturno rast javne porabe. Vlada je julija skupne proračunske odhodke za leto 2026 določila pri 18,4 milijarde evrov, potem ko jih je državni zbor novembra 2024 potrdil pri 17,7 milijarde, sprejetje predloga rebalansa pa napoveduje za konec avgusta.

Cena dolga ostaja nizka po zgodovinskih merilih. Konsolidiran bruto javni dolg je ob koncu prvega četrtletja znašal 46,31 milijarde evrov ali 64,8 odstotka bruto domačega proizvoda, medletno manj za 906 milijonov evrov. Povprečje evroobmočja je konec leta 2024 znašalo 87,1 odstotka. Povpraševanje na sindiciranih evrskih izdajah je leta 2023 doseglo 6,1-kratnik vpisane vrednosti, lani pa 4,2-kratnik. Obrestni izdatki so bili lani ocenjeni na 816 milijonov evrov ali 1,1 odstotka bruto domačega proizvoda, pred desetletjem pa so dosegali 2,9 odstotka.

V obdobju 2026-2028 zapade 23 odstotkov celotnega dolga državnega proračuna, do leta 2032 pa 54 odstotkov, po navedbah ministrstva večinoma dolga, izdanega v času nizkih obrestnih mer.