Proizvajalci sladoleda, izdelovalci božičnih lučk in nemški najemodajalci bi se po črki evropske direktive NIS2 lahko znašli med kritično infrastrukturo, Evropska komisija pa je pripravila popravke, s katerimi bi po lastni oceni izpolnjevanje kibernetskih pravil olajšala 28.700 podjetjem, med njimi 6.200 mikro in malim.
Odvetniki za tehnologijo in kibernetsko varnost so za POLITICO opozorili, da so te dejavnosti na poti med zavezance zakona, napisanega za elektrarne, vodovode in energetska omrežja.
Direktivo NIS2 je Evropska unija sprejela leta 2022, države članice pa jo v nacionalne pravne rede prenašajo še danes. Vlade bi morale svojo zakonodajo sprejeti do konca leta 2024, zaradi zamud pa se številna podjetja in njihovi svetovalci šele zdaj poglabljajo v pripravo na nova pravila. Upravljavci najbolj kritičnih sektorjev se morajo registrirati pri nacionalnih kibernetskih agencijah, za kar morajo natančno vedeti, na koga se zakon nanaša.
Odvetniki in zakonodajalci kot primer zmede navajajo trgovce na debelo z žvečilnimi gumiji, poroča POLITICO.
Direktiva zajema pridelavo, predelavo in distribucijo hrane. Uvrstitev je po oceni spletnega portala POLITICO razumna, ker napad na dobavno verigo hrane zadene celotno prebivalstvo.
Češka evropska poslanka Markéta Gregorová iz skupine Zelenih, ki v odboru Evropskega parlamenta za industrijo, raziskave in energetiko vodi delo pri novem kibernetskem paketu za poenostavitev pravil, je na nedavni konferenci opozorila, da obveznosti lahko zajamejo tudi proizvajalce sladoleda, če so dovolj veliki. V krizi jih po njenih besedah verjetno ne bi potrebovali, poroča POLITICO.
Uradnik Evropske komisije, ki je za POLITICO govoril anonimno zaradi občutljivosti teme, je poudaril, da zakonodaja vsebuje več mehanizmov za pravično razmejitev. Med njimi so pravila o splošni izvzetosti malih podjetij in lažje obveznosti za manj kritične organizacije.
Rok za prenos direktive se je iztekel 17. oktobra 2024. Evropska komisija je novembra 2024 poslala uradne opomine 23 državam članicam, maja 2025 pa jih je 19 prejelo obrazložena mnenja. Komisija je 8. julija 2026 zadeve proti Franciji, Španiji, Irski in Nizozemski predložila Sodišču Evropske unije ter zahtevala pavšalni znesek in dnevno denarno kazen do popolne uskladitve.
Popravke direktive je Komisija predstavila 20. januarja 2026 skupaj s predlogom uredbe, s katero bi nadomestila akt o kibernetski varnosti iz leta 2019. Predlog jasneje določa področje uporabe, poenoti tehnične ukrepe in krepi vlogo Agencije Evropske unije za kibernetsko varnost ENISA. Besedilo obravnavata Evropski parlament in Svet.
V Nemčiji zakon o prenosu velja od 6. decembra 2025 in pod nadzor zveznega urada za informacijsko varnost BSI postavlja približno 29.500 subjektov, pred tem pa jih je bilo okoli 4.500. Do zakonskega roka 6. marca 2026 se jih je registriralo približno 11.500, poroča nemški tehnološki portal heise online, ki je pridobil pismo urada gospodarskim združenjem.
