Umetna inteligenca vse bolj spreminja gospodarsko okolje, v katerem centralne banke določajo obrestne mere. Učinki tehnologije na naložbe, potrošnjo, produktivnost in inflacijo postajajo dovolj veliki, da otežujejo presojo, ali je gospodarska rast posledica trajnih izboljšav ali zgolj začasnega investicijskega razcveta. Na to opozarja Banka za mednarodne poravnave (BIS), ki svetuje centralnim bankam po svetu.
Po njihovi oceni umetna inteligenca hkrati krepi povpraševanje in ponudbo. Velike naložbe v podatkovne centre, čipe in drugo infrastrukturo spodbujajo gospodarsko rast ter lahko kratkoročno povečujejo inflacijske pritiske. Na drugi strani naj bi širša uporaba umetne inteligence postopno izboljšala produktivnost, kar bi dolgoročno lahko delovalo protiinflacijsko. Prav negotovost glede hitrosti in obsega teh učinkov po mnenju BIS povečuje tveganje napačne usmeritve denarne politike.
Naložbe v umetno inteligenco so se v zadnjih letih zelo dvignile. V ZDA so izdatki za podatkovne centre in proizvodne zmogljivosti informacijske tehnologije dosegli približno 0,8 odstotka bruto domačega proizvoda, svetovne naložbe pa bi se lahko po ocenah panoge do leta 2030 povečale s približno 500 milijard na tri do štiri bilijone dolarjev.
Ob tem se hitro povečuje tudi financiranje podjetij iz sektorja umetne inteligence. Zasebni krediti takim podjetjem v ZDA so se po podatkih BIS povečali z zanemarljivih ravni leta 2016 na približno 200 milijard dolarjev leta 2025, pomembno pa se je okrepilo tudi financiranje prek trga obveznic. Po oceni BIS bi morebitno ohlajanje tega investicijskega cikla lahko vplivalo tudi na finančne razmere in gospodarsko rast.
Rast delnic spodbuja tudi potrošnjo
Razmah umetne inteligence vpliva tudi na kapitalske trge. Delež podjetij iz tega sektorja v skupni tržni kapitalizaciji ameriškega delniškega trga se je povečal s 24 odstotkov leta 2022 na približno 40 odstotkov leta 2025. Rast vrednosti delnic povečuje premoženje vlagateljev in spodbuja potrošnjo gospodinjstev, predvsem v ZDA, v manjši meri pa tudi v evrskem območju.
BIS opozarja, da učinki niso enaki v vseh državah. Gospodarstva, ki izvažajo polprevodnike in drugo opremo za umetno inteligenco, imajo od razcveta več neposrednih koristi kot države, ki to opremo predvsem uvažajo za gradnjo digitalne infrastrukture. Slovenija je vključena v primerjalni vzorec držav, ki ga analiza uporablja pri ocenjevanju teh učinkov.
Čeprav prve raziskave kažejo, da umetna inteligenca pri številnih nalogah občutno izboljšuje učinkovitost, ostaja odprto vprašanje, kako hitro se bodo ti učinki prenesli na celotno gospodarstvo. Mediana ocen, ki jih povzema BIS, kaže na približno pol odstotne točke višjo letno rast skupne faktorske produktivnosti, vendar so razlike med posameznimi ocenami velike.
Po drugi strani se na trgu dela že kažejo prvi znaki sprememb. V panogah z večjo izpostavljenostjo umetni inteligenci je bila rast zaposlenosti v zadnjih dveh letih počasnejša kot v panogah z manjšo izpostavljenostjo, podjetja pa vse pogosteje napovedujejo avtomatizacijo dela procesov.
| OBRESTNE MERE IN INFLACIJA V EVRSKEM OBMOČJU | |
|---|---|
| Kazalnik | Vrednost |
| Depozitna obrestna mera ECB | 2,25 % |
| Inflacija, junij 2026 | 2,8 % |
| Inflacija, maj 2026 | 3,2 % |
| Napoved ECB za 2026 | 3,0 % |
| Cilj ECB | 2,0 % |
Vir: ECB. Mero je ECB 23. julija ohranila nespremenjeno, 11. junija jo je dvignila za 0,25 odstotne točke.
Zakaj je to pomembno tudi za Slovenijo
Po oceni BIS največje tveganje ni sama umetna inteligenca, temveč negotovost, ki jo prinaša za oblikovalce denarne politike. Če centralne banke precenijo prihodnje izboljšanje produktivnosti ali podcenijo rast povpraševanja, bi lahko obrestne mere ohranile prenizke in s tem spodbudile inflacijo. Če ravnajo preveč previdno, pa lahko po nepotrebnem zavrejo gospodarsko rast.
Opozorilo je pomembno tudi za evrsko območje. Odločitve Evropske centralne banke o obrestnih merah vplivajo na stroške financiranja podjetij, cene stanovanjskih posojil in donosnost varčevanja tudi v Sloveniji. Če bo umetna inteligenca v prihodnjih letih pomembneje vplivala na inflacijo in produktivnost, bo odločanje ECB še zahtevnejše kot doslej.
Razmah umetne inteligence prvič postavlja oblikovalce denarne politike pred položaj, ko lahko isti dejavnik kratkoročno povečuje inflacijske pritiske, dolgoročno pa jih zmanjšuje z višjo produktivnostjo. Prav zato BIS centralnim bankam priporoča previden pristop, ki temelji na sprotnem spremljanju podatkov, ne pa na prezgodnjih predpostavkah.
