Evropska komisija predlaga, da bi nadzorniki velikih bančnih skupin dobili pooblastilo za prerazporejanje kapitala in likvidnosti med matičnimi in hčerinskimi bankami, kar naj bi po oceni Evropske centralne banke sprostilo okoli 230 milijard evrov visokokakovostnih likvidnih sredstev. Predlog je del sporočila o konkurenčnosti bančnega sektorja, ki ga je Komisija sprejela 17. julija, konkretne zakonodajne ukrepe pa napoveduje za prvo četrtletje leta 2027.
Komisija cilja na razdrobljenost trga, ki bančno unijo pesti že desetletje. Čezmejno posojanje podjetjem v evrskem območju dosega le okoli 16 odstotkov vseh posojil nefinančnim družbam, matične banke pa morajo kapitalske in likvidnostne zahteve izpolnjevati na ravni skupine in v vsaki posamezni hčeri. Draghijevo poročilo je letne naložbene potrebe unije v obrambo, čiste tehnologije, digitalizacijo in umetno inteligenco ocenilo na 1.200 milijard evrov, na to oceno pa se opira tudi Komisija.
Zunaj Nove Ljubljanske banke večino slovenskega trga obvladujejo hčere tujih skupin. Ena od njih je UniCredit Banka Slovenija, hči italijanske skupine UniCredit, ki je pod neposrednim nadzorom Evropske centralne banke. Nova pooblastila bi skupinskim nadzornikom omogočila, da kapital in likvidnost premaknejo proti matici, Banki Slovenije kot nadzornici v državi gostiteljici pa vzela del zmožnosti, da sredstva zadrži doma.
Slovenske banke se financirajo pretežno z vlogami nebančnega sektorja, ki so konec maja pokrivale 76,1 odstotka bilančne vsote, in sedijo na obsežnih likvidnih rezervah, kakršne bi sprostila napovedana reforma.
| Reforma bančnega sektorja EU in slovenski okvir | |
|---|---|
| Predlog Evropske komisije | |
| Dokument | Sporočilo o konkurenčnosti bančnega sektorja (COM(2026) 615 final) |
| Sprejeto | 17. julija 2026 |
| Zakonodajni predlogi | prvo četrtletje 2027 |
| Sproščena likvidnost v EU | okoli 230 milijard EUR (ocena ECB) |
| Letne naložbene potrebe EU | 1.200 milijard EUR (Draghijevo poročilo) |
| Čezmejno posojanje podjetjem | okoli 16 % vseh posojil (evrsko območje) |
| Enotna pravila proti pranju denarja | od 10. julija 2027 |
| Slovenski bančni sistem | |
| Bilančna vsota (31. 5. 2026) | 58,8 milijarde EUR |
| Vloge nebančnega sektorja | 76,1 % bilančne vsote |
| Največje banke | NLB, OTP, Intesa Sanpaolo, UniCredit |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija, Banka Slovenije, ECB | |
Predlog bi zožil tudi prostor držav, da zaustavijo ali pogojujejo čezmejne prevzeme. Komisija napoveduje postopke zoper nacionalne posege, ki ovirajo prost pretok kapitala in storitev, ter nove smernice o združitvah. Slovenija to pozna iz zadnjih let, ko sta SKB in Nova KBM prešli pod madžarski OTP, ki danes obvladuje skoraj tretjino trga.
Tveganje, ki ga države gostiteljice poudarjajo že leta, Komisija priznava sama. V sporočilu opozarja, da bi se hčere čezmejnih skupin v krizi lahko znašle brez kapitala in likvidnosti, breme reševanja pa bi padlo na nacionalne organe in jamstvene sheme. Nadaljnjo integracijo zato pogojuje z enako zaščito finančne stabilnosti v vseh državah članicah, predlog jamstva vlog iz leta 2015 pa bo nadomestila z novim, ki naj bi preprečil, da bi propad čezmejne skupine obremenil posamezno državo.
Slovenski bančni sistem je konec maja dosegel 58,8 milijarde evrov bilančne vsote. Po podatkih Banke Slovenije ostaja največja banka NLB, sledi ji združena OTP banka, za njima pa se zvrsti niz bank s tujimi lastniki, od italijanskega UniCredita do avstrijske Sparkasse.
