Savdska Arabija je začasno ustavila naftovod vzhod-zahod, po katerem je zadnjih šest mesecev teklo od štiri do pet milijonov sodov nafte na dan oziroma štiri do pet odstotkov svetovne ponudbe, poroča Reuters. Ustavitev je previdnostni ukrep po napadu z brezpilotnim letalom. Bagdad in Rijad sta navedla, da je napad izviral iz Iraka, kjer delujejo z Iranom povezane milice.
Agencija UKMTO, povezana z britansko vojno mornarico, je v nedeljo prejela poročilo o izstrelku, ki je zadel plovilo med prehodom skozi Hormuško ožino. Obseg škode in stanje posadke v zgodnjih nedeljskih urah nista bila znana, je sporočila agencija.
Naftovod je dolg 1.200 kilometrov in poteka čez Arabski polotok. Zadnjih šest mesecev je bil glavna izvozna pot za bližnjevzhodno nafto, potem ko je vojna večinoma zaprla Hormuško ožino, Savdsko Arabijo pa je varoval pred motnjami, ki so ohromile druge izvoznice nafte in plina v Zalivu.
Za napad na naftovod doslej ni prevzel odgovornosti nihče. Satelitski posnetki so pokazali črn dim nad delom naftovoda južno od Medine. Savdsko zunanje ministrstvo je sporočilo, da je napad terjal nekaj ranjenih in povzročil škodo, ki jo ocenjujejo, brez podatka o vplivu na izvoz. Ameriški predsednik Donald Trump, ki je na Irskem na golfskem turnirju v enem od svojih letovišč, je dejal, da je za napad verjetno odgovoren Iran.
Savdska civilna zaščita je v soboto sporočila, da je izstrelek hutijevcev v pokrajini Džazan ranil dve osebi in poškodoval več stavb, med njimi mošejo. Iranski državni mediji so v nedeljo poročali, da je bilo iransko trgovsko plovilo zadeto ob južni obali države, ena oseba je umrla, tri so bile ranjene.
Cene nafte so se v preteklem tednu zvišale, brent se je vrnil nad sto dolarjev za sod, maloprodajna cena dizelskega goriva v Združenih državah pa je presegla rekordnih šest dolarjev za galono. Združene države in Iran so obstreljevali tankerje, hutijevci v Jemnu pa so hitro napredovali ob Rdečem morju in Teheranu odpirajo vzvod nad obema glavnima naftnima koridorjema v regiji.
Savdski prestolonaslednik Mohamed bin Salman je v četrtek poklical Trumpa in zaprosil za ameriško vojaško pomoč v boju proti hutijevcem, so za Reuters povedali trije viri. Po njihovih navedbah je dobil odgovor, da Washington zaenkrat ne bo posredoval neposredno, pomagal pa bo z obveščevalnimi podatki. Trump je v soboto potrdil pogovor s prestolonaslednikom in dejal, da so tudi hutijevci poklicali njegovo administracijo s prošnjo, naj se Washington v spopad ne vmeša.
Štirje viri iz jemenske vlade so za Reuters povedali, da so hutijevci v petek zavzeli strateški otok Perim sredi ožine Bab el Mandeb na južnem vhodu v Rdeče morje. Hutijevci savdske ladje na tem območju napadajo od julija, ko so razglasili blokado.
Pogajanj med Združenimi državami in Iranom ni bilo od junijskega dogovora, ki je razpadel v nekaj tednih. Predsednik odbora za nacionalno varnost v iranskem parlamentu Ebrahim Azizi je v soboto na omrežju X zapisal, da sta dialog in pogajanje brez koristi, dokler ameriška stran ne sprejme vseh iranskih pogojev.
Iransko zunanje ministrstvo je v petek napovedalo, da se bo Iran v ponedeljek v Omanu udeležil srečanja z arabskimi državami Zaliva, na katerem bodo razpravljali o prihodnosti Hormuške ožine. Visoki iranski predstavnik je v soboto za Reuters pod pogojem anonimnosti ocenil, da preboja ni pričakovati in da srečanje ni zasnovano za podpis dogovora. Vir je za tiskovno agencijo Tasnim povedal, da bo na srečanju predstavljen dogovor med Iranom in Omanom o poteh skozi ožino, ožina pa se ne bo odprla, dokler ne bo izpolnjenih sedem pogojev, ki jih je Iran posredoval Združenim državam.
Iran zahteva priznanje svojega nadzora nad Hormuško ožino in pravico do pobiranja pristojbin od ladij, ki jo uporabljajo, Washington pa to zavrača. Oman, ki nadzoruje nasprotni breg ožine, navaja, da se pogaja s soglasjem drugih držav v regiji. Pred začetkom vojne je bil prehod skozi ožino prost in odprt.
