Namestnica guvernerja Bank of England javno primerja leto 2026 z letom pred Lehmanom

Bobby Seagull je 15. septembra 2008 prišel v pisarno Lehman Brothers v londonskem Canary Wharfu malo pred šesto uro zjutraj. Dan prej je izpraznil kartico za avtomat s prigrizki in kupil nakupovalni voziček. Več tisoč sodelavcev je tistega jutra svojo kariero odneslo v kartonskih škatlah. “Z ameriškimi kolegi ni bilo nobene komunikacije. Niso dvigovali slušalk,” je za BBC povedal Seagull, danes profesor matematike. Sedemnajst let pozneje se na Wall Streetu in v Cityju znova množijo primerjave s tistim letom.

Sarah Breeden, namestnica guvernerja Bank of England za finančno stabilnost, je 17. aprila na simpoziju harvardske pravne fakultete v Londonu povedala tisto, česar centralni bankirji navadno ne rečejo v javnosti. “V privatnih trgih, na trgih državnih obveznic in v napihnjenih vrednotenjih se slišijo znani odmevi poluge, kompleksnosti, koncentracije in nepreglednosti. Če se nekateri od teh tveganj uresničijo sočasno, nas čaka nemiren čas.” Govor je objavila Bank of England. Centralne banke takšnih besedil ne objavljajo brez razloga. Na konferenci Financial Timesa v Londonu pet dni pozneje je šla še dlje. Banke jo ne skrbijo, te so danes znatno bolje kapitalizirane. Skrbi jo privatni kredit, trg, ki ga pred dvajsetimi leti skoraj ni bilo, zdaj pa je vreden 2,5 bilijona dolarjev. “Poluga na polugi na polugi,” je opisala strukturo sektorja.

Jamie Dimon, predsednik uprave JPMorgan Chase, je oktobra lani na konferenčnem klicu za rezultate tretjega četrtletja izbral živalsko metaforo. “Verjetno ne bi smel tega reči, ampak ko vidiš enega žohara, jih je najbrž več.” Opozarjal je na bankrote podjetij, ki so se financirala s privatnimi posojili, ponudnika avtomobilskih posojil Tricolor in dobavitelja avtodelov First Brands. Mohamed El-Erian, glavni ekonomski svetovalec pri Allianzu in nekdanji vodja PIMCO, se je na omrežju X spraševal, ali so težave pri upravljavcu Blue Owl Capital “kanarček v rudniku”, prizor, znan iz leta 2007.

Šest mesecev po Dimonovi izjavi je indeks kotiranih skladov privatnega kredita izgubil skoraj petino vrednosti. Blackstone, največji alternativni upravitelj premoženja na svetu z 1,3 bilijona dolarjev sredstev, je v začetku marca dovolil rekordni umik 7,9 odstotka delnic iz svojega vodilnega kreditnega sklada, kar je pomenilo približno 3,8 milijarde dolarjev. Da bi izpolnil vse zahteve, je moral dvigniti omejitev odkupov nad pet odstotkov. Razliko so pokrili višji vodilni kadri iz lastnih žepov, po poročanju Bloomberga vsaj 25 direktorjev, skupaj približno 150 milijonov dolarjev. Nekaj tednov prej je Blue Owl Capital v enem od svojih skladov ustavil redne četrtletne izplačila. Panika ni bila. A prvič v zgodovini tega trga so se vlagatelji začeli obnašati tako, kot so se bančni varčevalci leta 2007: hoteli so ven, preden bi bilo prepozno. Privatni kredit ni reguliran kot bančni sektor, vrednotenja se redko usklajujejo s tržno ceno, sredstev pogosto ni mogoče hitro prodati. Larry Fink, predsednik uprave BlackRocka, je primerjave z letom 2008 zavrnil. Prizadeti del trga je po njegovih besedah majhen, institucije danes znatno varnejše. Njegov lastni sklad je moral omejiti odkupe.

Fatih Birol, direktor Mednarodne agencije za energijo, je 23. aprila za CNBC izjavil, da se svet spopada z največjo grožnjo energetski varnosti v zgodovini. V naftnih krizah leta 1973 in 1979 je svet dnevno izgubil okoli pet milijonov sodov. Po zaprtju Hormuške ožine svet dnevno izgublja trinajst milijonov sodov, motene pa so tudi dobave utekočinjenega zemeljskega plina. “April bo občutno slabši od marca,” je opozoril na podkastu norveškega državnega sklada. V marcu so do kupcev še prihajale pošiljke, naložene pred začetkom konflikta. V aprilu ni bilo naloženo nič. IEA je v marcu sprostila rekordnih 400 milijonov sodov iz zalog, a Birol je dodal, da gre za lajšanje bolečine, ne za zdravilo. “Zdravilo je odprtje Hormuške ožine.” Cena nafte Brent je aprila presegla 110 dolarjev za sod. Po podatkih ameriške agencije za energijo je razlika med promptno ceno Dated Brent in terminsko pogodbo v začetku aprila presegla 25 dolarjev na sod. Toliko plačajo kupci, ki panično iščejo fizične sode.

Sedem podjetij, Apple, Microsoft, Alphabet, Amazon, Nvidia, Meta in Tesla, po podatkih Motley Fool predstavlja približno tretjino celotne vrednosti indeksa S&P 500. Milijoni varčevalcev po svetu, vključno z evropskimi pokojninskimi skladi, velik del prihrankov vlagajo v te družbe. Bill Gates je oktobra 2025 na CNBC priznal, da gre za balon. Ne za tulipomanijo, za to je vrednost umetne inteligence preveč resnična. Gre pa za pomamo, primerljivo z dot-com obdobjem. “Obstaja pomama. Nekatere od teh družb bodo vesele, da so porabile ves ta denar. Nekatere pa se bodo zavezale podatkovnim centrom, katerih električna energija je predraga.” Breeden je v govoru opozorila, da bi padec vrednosti teh podjetij lahko spodkopal zaupanje in premoženje na način, primerljiv s pokom dot-com balona med letoma 2000 in 2002.

Leta 2008 so vlade reševale banke z milijardami, centralne banke pa drastično zniževale obrestne mere. Prostor za to se je skrčil. Javni dolg Združenega kraljestva, ki je bil pred finančno krizo pod 50 odstotki narodnega dohodka, se približuje sto odstotkom, po zaporednih intervencijah med finančno krizo, pandemijo covida-19 in energetskim šokom leta 2022. El-Erian je vlade primerjal z gasilsko enoto, ki je po ponavljajočih se požarih porabila vso zalogo vode. Mednarodni denarni sklad je nedavno zapisal, da se je “manevrski prostor za politike skrčil”, mednarodno sodelovanje pa označil za “šibkejše”. Usklajevanje, ki je bilo leta 2008 ključno, ko so se voditelji srečali v Washingtonu in Londonu ter oblikovali skupen odgovor, otežujejo nesoglasja o trgovini, o zvezi NATO, konflikti v Evropi in napetosti med ZDA in Kitajsko. Gordon Brown, nekdanji britanski premier, ki je leta 2008 organiziral rekapitalizacijo bank in fiskalno spodbujanje, je v začetku leta 2026 v Project Syndicate zapisal, da svet vstopa v leto, v katerem je edina gotovost nepredvidljivost.

El-Erian jedro bančnega sistema ocenjuje za varnejše, a opozarja, da bi finančne ranljivosti še vedno lahko poglobile recesijo, ki nesorazmerno prizadene tiste z najmanj odpornosti. Breeden je na harvardskem simpoziju rekla: “Ne napovedujam naslednje krize. Ko pa so ti pogoji prisotni sočasno, sistem postane bolj krhek.” Bobby Seagull, nekdanji trgovec, ki danes poučuje matematiko, je za BBC dejal: “Finančne instrumente prenašate z ene osebe na drugo in pogosto ne veste, kaj se v resnici skriva za njimi. Ko stvari gredo navzdol, se na trgu vse hitro poslabša. In tam nočete biti zadnja oseba, ki drži ta paket.” S&P 500 se je konec aprila gibal blizu zgodovinskih vrhov.