Slovenec ob zaposlitvi izgubi 80 odstotkov dodatne plače, po evropskem izračunu 31,7

Samska oseba, ki v Sloveniji preide iz brezposelnosti v zaposlitev, po podatkih Statističnega urada izgubi 80,0 odstotka dodatne bruto plače, neto dohodek pa se ji poveča za petino. Isti prehod je Evropska komisija julija ocenila na 31,7 odstotka in Slovenijo uvrstila na prvo mesto med državami članicami po tem, kako se delo izplača. Razlika med obema uradnima izračunoma znaša 48,3 odstotne točke.

Kazalnik, ki ga statistiki imenujejo past brezposelnosti, primerja hipotetično osebo. Oseba prejema nadomestilo v višini 80 odstotkov bruto plače zaposlenega s 67 odstotki povprečne plače in se nato zaposli za enak znesek. Podatek za leto 2024 je zadnji objavljeni in je za 3,4 odstotne točke nižji kot leto prej.

Evropska komisija v delovnem dokumentu služb z naslovom Annual Report on Taxation 2026, objavljenem 10. julija, računa povprečje po dejanski populaciji iz raziskovanja EU-SILC, s simulacijami modela EUROMOD za pravila iz leta 2025. Najvišjo vrednost v tem izračunu ima Italija, 74,7 odstotka. Slovenski kazalnik predpostavlja osebo z nadomestilom, evropsko povprečje pa zajema celotno populacijo, tudi tiste brez pravice do nadomestila, ki ob zaposlitvi ne izgubijo ničesar.

Obe seriji kažeta isto smer. Po podatkih Statističnega urada je past brezposelnosti leta 2018 znašala 90,5 odstotka, leta 2019 90,7 odstotka, leta 2023 83,4 odstotka in leta 2024 80,0 odstotka. Po izračunu Komisije je Slovenija med letoma 2015 in 2025 svojo vrednost znižala za 14 odstotnih točk, najbolj med vsemi državami članicami.

Davčni primež, razlika med stroški dela za delodajalca in neto plačo zaposlenega, je v Sloveniji leta 2025 dosegel 45,3 odstotka stroškov dela, šesto najvišjo vrednost med 38 državami OECD, kaže publikacija OECD Taxing Wages 2026. Statistični urad za leto 2024 in za plačo pri 67 odstotkih povprečja navaja 41,5 odstotka. Odstotka nista neposredno primerljiva, ker se razlikujeta po letu in po višini plače.

Avstrijski davčni primež je leta 2025 znašal 47,1 odstotka, italijanski pa 45,8 odstotka. Peti odstavek 65. člena Uredbe (ES) št. 883/2004 določa, da popolnoma brezposelni obmejni delavec prejme nadomestilo od nosilca v državi stalnega prebivališča in po zakonodaji te države, država zadnje zaposlitve pa znesek povrne za tri ali pet mesecev. Kdor živi v Mariboru in dela v Gradcu, prispevke plačuje v Avstriji, nadomestilo za brezposelnost pa prejme po slovenskih pravilih.

Pri starših samohranilcih, ki prehajajo iz neaktivnosti v zaposlitev, Komisija Slovenijo uvršča med države z najvišjimi vrednostmi, skupaj z Luksemburgom, Avstrijo, Belgijo in Irsko. Nobeden od obeh izračunov ne zajema novele zakona o urejanju trga dela, ki je januarja 2026 najnižje denarno nadomestilo dvignila na 70 odstotkov bruto minimalne plače oziroma približno 1.037 evrov. Ob nespremenjeni plači višje nadomestilo poveča delež dodatne plače, ki ga oseba ob zaposlitvi izgubi.

Stopnji prispevkov za zaposlenega in delodajalca sta se 1. julija 2025 zvišali za po eno odstotno točko. Davčni primež se je v istem letu zvišal za 0,63 odstotne točke, po navedbah OECD predvsem zaradi višjih prispevkov.