Kako prepoznati stabilno podjetje? V letih visoke inflacije in umirjajoče se rasti to ni več enostavno, saj lepa številka pri prihodkih ali dobičku še ne pomeni, da je podjetje trdno. Še posebej velja to danes, saj so se po izračunih Analitike Gospodarske zbornice Slovenije realni dobički v panogah, ki ustvarijo kar 91 odstotkov dodane vrednosti slovenskega gospodarstva, med letoma 2022 in 2024 znižali za 16 odstotkov.
V takem okolju ni lahko ločiti trdnega podjetja od tistega v težavah, kot je to mogoče v dobrih letih. Glavni ekonomist GZS Bojan Ivanc je za Lider.si pojasnil, na kaj je pri presoji stabilnosti podjetja treba biti pozoren.
Prva lekcija je, da se stabilnosti ne da potrditi zgolj z računovodskimi izkazi. “Nikoli niso zgolj finančni kazalniki dovolj, da bi potrdili stabilnost podjetja,” poudarja Ivanc. Namesto posamezne letne slike analitiki podjetje spremljajo skozi celoten poslovni cikel, torej v obdobju od sedmih do desetih let. V tem času opazujejo, kako se gibljejo dodana vrednost, dobiček iz poslovanja pred amortizacijo (EBITDA) in zadolženost, merjena kot razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA. Ključna ni le višina teh kazalnikov, temveč njihova spremenljivost skozi čas.
Pomembno je tudi, s kakšnim podjetjem imamo opravka, saj so razlike med dejavnostmi velike. “Gradbena ali proizvodna podjetja so v povprečju bolj izpostavljena nihanjem v poslovnem ciklu kot trgovina ali transport,” pojasnjuje Ivanc. Razlike pa obstajajo tudi znotraj panog. Nekatera proizvodna podjetja, kot na primer proizvajalci električnih transformatorjev, imajo naročila zagotovljena za več let vnaprej, kar jim daje stabilnost. Druga so izpostavljena močnim nihanjem, med njimi podjetja v avtomobilski verigi, ki izdelujejo dele za vgradnjo in so odvisna od naročil velikih koncernov.
Poseben izziv so današnji padajoči dobički, saj slabši rezultat sam po sebi še ni znak težav. Podjetje lahko namreč posluje slabše zato, ker vlaga v prihodnost. Ivanc opozarja, da dobiček ni vedno pokazatelj kakovosti poslovanja, saj je lahko posledica enkratnih dogodkov, na primer slabitev osnovnih sredstev. Prav tako je treba ločiti med nominalnim in realnim gibanjem dobičkov, saj prvo raste že zaradi višjih cen, drugo pa pokaže dejansko izboljšanje poslovanja. “Kot makroekonomist imam fokus na gibanje dodane vrednosti, produktivnosti in EBITDA. Dinamika pri teh kazalcih mi pove, ali podjetje dobro posluje,” pravi.
Zgodnji opozorilni znak
Za vlagatelja ali poslovnega partnerja je najbolj dragoceno vprašanje, kateri podatek najprej napove, da bo podjetje čez leto dni v težavah. Ivanc je pri tem konkreten. Opozorilni znak je nizka vrednost hitrega koeficienta, torej pod 1, ob hkratni visoki zadolženosti, ko razmerje med neto finančnim dolgom in EBITDA preseže 5.
Kot dodaten pokazatelj navaja Altmanov Z-score, uveljavljeno formulo za napovedovanje stečajev, katere vrednost pod 1,81 nakazuje povečano tveganje. Kombinacija slabe likvidnosti in visoke zadolženosti je torej rdeča zastavica, ki se pogosto pojavi, preden se težave pokažejo v poslovnem izidu.
Previdnost velja tudi pri bonitetnih ocenah, na katere se mnogi zanašajo kot na dokončno sodbo o trdnosti podjetja. Te večinoma temeljijo na podatkih iz letnih poročil, kar pomeni, da gledajo v preteklost. Ivanc opozarja, da je bistveno, kdaj je bila ocena izdelana in kdo je njen avtor, predvsem pa je pomembna metodologija. “Analitik mora razumeti te detajle,” poudarja. Bonitetna ocena, stara leto dni, je namreč lahko že zastarela, če se je v podjetju medtem marsikaj spremenilo.
Na koncu ostane vprašanje, česa številke sploh ne pokažejo. GZS pri svojih članih vidi tudi stvari, ki jih v izkazih ni, čeprav Ivanc pojasnjuje, da namen zbornice ni presojanje bonitetnih ocen, temveč skrb za interese članstva in gospodarstva.
Kljub temu ponuja spodbuden splošni vpogled v stanje slovenskih podjetij. “V povprečju lahko trdim, da so slovenska podjetja zelo nizko zadolžena in izjemno dobro likvidna,” pravi. Prav nizka zadolženost in dobra likvidnost sta (danes) v negotovih časih jamstvo, da bi podjetje moralo preživeti tudi zahtevnejše obdobje.
