Slovenija je lani na Kitajsko izvozila za 234 milijonov evrov blaga, uvozila pa za skoraj 9,1 milijarde evrov. Po podatkih Statističnega urada je bil uvoz iz Kitajske skoraj devetintridesetkrat večji od izvoza, Kitajska pa je bila četrta najpomembnejša trgovinska partnerica države. Tako neuravnoteženo razmerje uvršča Slovenijo med gospodarstva, ki bi zaostritev odnosov med Brusljem in Pekingom začutila najhitreje.
Predsednik poslanske skupine Evropske ljudske stranke v Evropskem parlamentu Manfred Weber je v intervjuju za Bild am Sonntag pozval Evropsko unijo, naj odpre novo poglavje v odnosih s Kitajsko. Trgovinski primanjkljaj, ki ga je opisal kot skoraj milijardo evrov na dan, po njegovih besedah ogroža evropsko industrijsko osnovo in delovna mesta z visoko dodano vrednostjo. Brez odločne uporabe trgovinskih instrumentov bo Kitajska po Webrovem opozorilu ohromila dele evropske industrije.
Po Eurostatu je Evropska unija leta 2025 na Kitajsko izvozila za 199,6 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 559,4 milijarde evrov. Primanjkljaj je dosegel rekordnih 359,8 milijarde evrov, v povprečju blizu milijarde na dan. Uvoz iz Kitajske se je glede na leto prej povečal za 6,4 odstotka, izvoz Unije na Kitajsko pa zmanjšal za 6,5 odstotka.
Evropska komisija je 29. maja zapisala, da Kitajska ostaja ključna partnerica, da pa sedanje stanje trgovinskih in naložbenih odnosov ni vzdržno. Evropski komisar za trgovino Maroš Šefčovič je po srečanju s kitajskim trgovinskim odposlancem Li Chenggangom, ki je 4. junija potekalo ob robu ministrskega zasedanja OECD v Parizu, napovedal podrobnejši pogovor o zmanjšanju primanjkljaja. Unija na Kitajsko proda manj blaga kot v Švico.
Za Slovenijo je ta primerjava zgovorna, saj je Švica tudi njena največja trgovinska partnerica, večinoma zaradi farmacevtskega izvoza. Visoka številka uvoza iz Kitajske domačo odvisnost precenjuje. Velik del blaga skozi Slovenijo zgolj potuje naprej, med njim prevladujejo farmacevtski polizdelki, ki jih prek slovenskih skladišč preusmerjajo mednarodne družbe, in sestavni deli za tovarne, kot je obrat Hisensa. Statistika tako Sloveniji pripiše uvoz, namenjen drugim trgom. Gospodarski minister Matjaž Han je priznal, da je treba razmerje popraviti, in kot panogi z največjim potencialom navedel avtomobilsko in farmacevtsko industrijo.
Nezavezujoči dokument, ki so ga podprle Francija, Italija, Španija, Nizozemska in Litva, poziva k hitrejši uvedbi carin in kvot na uvoz, ki ogroža evropske panoge. Nemčija, ki ima s Kitajsko največji primanjkljaj med vsemi članicami, vztraja pri ohranjanju dostopa svojih podjetij do kitajskega trga.
Jeseni 2024 je Unija uvedla dodatne carine od 17 do 37 odstotkov na kitajska električna vozila, ki jih Weber navaja kot zgled za širšo uporabo. V pripravi sta akt o industrijskem pospeševanju in akt o kibernetski varnosti, ki bi kitajskim podjetjem lahko zaprla vrata na evropski trg. Peking je v odgovor zagrozil s povračilnimi ukrepi, med njimi z omejevanjem izvoza redkih zemelj.
Pri redkih zemljah in komponentah bi slovensko gospodarstvo posledice občutilo med prvimi, saj je domača proizvodnja tesno vpeta v dobaviteljske verige nemške avtomobilske industrije, odvisne od kitajskih materialov.
Voditelji Unije bodo o predlogih za okrepitev trgovinske obrambe razpravljali na vrhu 18. junija, kitajski trgovinski minister Wang Wentao pa naj bi Bruselj obiskal 28. in 29. junija. Carine na kitajska električna vozila iz jeseni 2024 ostajajo edini večji ukrep, ki ga je Unija doslej dejansko uporabila.
