Industrijska proizvodnja v evroobmočju je maja medletno upadla za 1,2 odstotka, v celotni EU pa za 0,3 odstotka, kažejo danes objavljeni podatki Eurostata. Slovenija je v popolnem nasprotju s tem trendom. Industrijska proizvodnja je pri nas zrasla za 4,2 odstotka, kar je ena najvišjih stopenj rasti med vsemi 27 članicami EU. To potrjuje in nadgrajuje podatke, ki jih je pred dnevi na nacionalni ravni objavil tudi SURS.
Razlika med Slovenijo in največjima trgovinskima partnericama je še posebej izrazita. Nemčija je maja industrijsko proizvodnjo zmanjšala za 0,8 odstotka, Avstrija pa za 0,5 odstotka. Med sosednjimi državami je Slovenija prehitela tudi Hrvaško, kjer je proizvodnja upadla za 1,1 odstotka, ter Italijo, ki je z 1,1-odstotno rastjo sicer ostala v pozitivnem območju, vendar precej za slovensko dinamiko.
Najvišjo medletno rast industrijske proizvodnje sta maja zabeležili Danska in Švedska, obe s 6,5 odstotka, sledita Latvija s 6,2 odstotka in Poljska s 5,3 odstotka. Slovenija s 4,2-odstotno rastjo spada med države z najhitrejšo rastjo industrijske proizvodnje v EU, kar pomeni pomemben preobrat glede na začetek leta, ko je bila slovenska industrija januarja še v 4,5-odstotnem medletnem padcu.
Na drugem koncu lestvice je Irska, ki je maja zabeležila kar 19,7-odstotni padec, največji v EU. Bolgarija je upadla za 4,7 odstotka, Estonija pa za tri odstotke. Irski padec je del širšega vzorca visoke volatilnosti, ki jo povzroča koncentracija farmacevtske in tehnološke proizvodnje, občutljive na posamezne velike dobave in patentne cikle.
Slovenski industrijski indeks, izražen glede na bazno leto 2021, je maja dosegel 95,9 točke. To pomeni, da je proizvodnja še vedno nekoliko pod ravnjo iz leta 2021, vendar se ji postopno približuje. Za primerjavo: Nemčija ostaja pri 91,8 točke, torej občutno pod izhodiščno ravnjo, medtem ko je Poljska pri 116,7 točke, precej nad ravnjo iz leta 2021.
| INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA: SLOVENIJA IN SOSEDE, MAJ 2026 (medletno) | ||
|---|---|---|
| Država | Medletna sprememba | Indeks (baza 2021=100) |
| Slovenija | +4,2 % | 95,9 |
| Italija | +1,1 % | 94,5 |
| Avstrija | −0,5 % | 102,3 |
| Nemčija | −0,8 % | 91,8 |
| Hrvaška | −1,1 % | 99,2 |
| Evroobmočje | −1,2 % | 98,0 |
| EU povprečje | −0,3 % | 100,3 |
| Danska | +6,5 % | 137,2 |
| Irska | −19,7 % | 106,6 |
Sezonsko in koledarsko prilagojeni podatki. Vir: Eurostat, 15. julij 2026.
Na ravni evroobmočja podatki kažejo jasen vzorec. Proizvodnja investicijskega oziroma kapitalskega blaga je medletno zrasla za 2,6 odstotka, kar je skladno tudi s slovenskimi podatki, po katerih je proizvodnja investicijskih proizvodov maja zrasla za 6,3 odstotka.
Po drugi strani je proizvodnja netrajnih potrošniških dobrin v evroobmočju upadla za kar 10,7 odstotka, kar je največji padec med vsemi kategorijami. Ta upad je deloma posledica visoke primerjalne osnove iz lanskega leta, deloma pa šibkejšega potrošniškega povpraševanja po Evropi.
Za Slovenijo je sporočilo današnjih podatkov jasno. V mesecu, ko je večina večjih evropskih gospodarstev beležila upad industrijske proizvodnje, je slovenska industrija rasla hitreje kot skoraj vse države v regiji. Rast so predvsem poganjali visoko tehnološki in investicijski proizvodi.
