Slovenija poroča o dveh odstotkih za obrambo, Nato ji prečrta 300 milijonov evrov

Slovenska vlada Natu poroča, da za obrambo namenja dva odstotka bruto domačega proizvoda. Generalni sekretar Nata Mark Rutte v pismu premierju Robertu Golobu, ki opravlja tekoče posle, trdi, da je prava številka precej nižja in da Ljubljana izdatke napihuje za okoli 300 milijonov evrov. Pismo z začetka maja je objavil portal 24ur. Od tega, čigav izračun obvelja, je odvisno, koliko denarja bo morala Slovenija v prihodnjih letih dodatno najti za vojsko.

Vlada je za leto 2025 sporočila izdatke v višini 2,04 odstotka BDP in s tem prvič dosegla dvoodstotno mejo. Leta 2021 je bil ta delež 1,24 odstotka. Natovo osebje raven ocenjuje na okoli 1,6 odstotka. Slovenski BDP je lani znašal okoli 70 milijard evrov, en odstotek torej pomeni približno 700 milijonov. Razlika med obema odstotkoma je tolikšna kot celoletni proračun manjšega ministrstva.

Spor je v tem, kaj sploh šteje za obrambo. Obrambni paket za leto 2025 obsega okoli 1,4 milijarde evrov. Proračun ministrstva za obrambo znaša 1,046 milijarde, preostalih 367 milijonov pa odpade na vojaške pokojnine, urad za varovanje tajnih podatkov in druge povezane postavke. Teh postavk Nato med osnovne obrambne izdatke ne šteje. Na ministrstvu odgovarjajo, da gre za različno interpretacijo strukture vlaganj in da Slovenija varnost razume širše, skupaj s kritično infrastrukturo, kibernetsko in energetsko varnostjo ter vojaško mobilnostjo.

Odhajajoča vlada medtem vojski denar jemlje. Letos ji bo zaradi proračunskih pritiskov odvzela okoli 75 milijonov evrov, večinoma pri opremi, infrastrukturi in modernizaciji. Luknja, ki jo izpostavlja Rutte, je štirikrat globlja od tega prihranka. Slovenija v istem dahu trdi, da je mejo presegla, in reže prav tisti denar, ki mejo drži. Nizki obrambni izdatki v času stiske, je zapisal Rutte, spodkopavajo kolektivno varnost zavezništva.

Zavezniška merila so se zaostrila. Meja dveh odstotkov velja od dogovora v Walesu leta 2014, lani v Haagu pa so se članice zavezale petim odstotkom BDP do leta 2035, od tega 3,5 odstotka neposredno za obrambo in 1,5 odstotka za povezane naložbe. Slovenska resolucija o razvoju vojske do leta 2040 cilja na tri odstotke že do leta 2030. Pet odstotkov bi ob današnjem gospodarstvu zneslo okoli 3,5 milijarde evrov na leto, skoraj trikrat več kot danes. Samo pot od dveh do petih odstotkov stane dodatni dve milijardi evrov na leto.

Prostora za to skorajda ni. Lanski primanjkljaj države je znašal 2,5 odstotka BDP ali 1,749 milijarde evrov, Evropska komisija pa za letos napoveduje strukturni primanjkljaj blizu 3,7 odstotka, nad bruseljsko mejo. Predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun je ta teden opozoril na ozke meje javnih financ. Vsak dodatni odstotek BDP za obrambo pomeni nov dolg ali rez drugje, odstotna točka dražjega zadolževanja pa državo stane več deset milijonov evrov na leto.

Račun dobiva nova vlada, ki te dni nastaja. Pred julijskim vrhom Nata v Ankari bo morala sporočiti svojo številko. Med vladno oceno dveh odstotkov in Natovo je 300 milijonov evrov razlike. To vrzel bo morala pojasniti ali pokriti prav ona.