Slovenija v letu 2025 z 2,5 odstotka primanjkljaja pod povprečjem EU, pet držav v presežku

Primanjkljaj sektorja države v EU je leta 2025 ostal nespremenjen, pri 3,1 odstotka BDP, v evrskem območju pa se je znižal na 2,9 odstotka. Slovenija je z 2,5-odstotnim primanjkljajem pod povprečjem EU, a primanjkljaj se je v enem letu skoraj potrojil. Pet držav je lani poslovalo s presežkom.

Po podatkih Eurostata je skupni dolg sektorja države v EU narastel na 81,7 odstotka BDP, v evrskem območju pa na 87,8 odstotka. Skupni javni dolg vseh držav EU je dosegel 15.374 milijard evrov.

Pet držav s presežkom, enajst nad 3 odstotki primanjkljaja

Ciper je imel največji presežek pri 3,4 odstotka BDP, sledijo Danska z 2,9 odstotka, Irska z 1,8 odstotka, Grčija z 1,7 odstotka in Portugalska z 0,7 odstotka. Vse ostale države so poslovale s primanjkljajem.

Na drugi strani sta Romunija s 7,9 odstotka in Poljska s 7,3 odstotka daleč nad mejo vzdržnosti. Sledijo Belgija s 5,2 odstotka, Francija s 5,1 odstotka in Madžarska s 4,7 odstotka. Skupno enajst držav članic je imelo primanjkljaj enak ali višji od 3 odstotkov BDP.

Slovenija: primanjkljaj skoraj potrojen

Slovenija je z 2,5-odstotnim primanjkljajem pod povprečjem EU, a dinamika je zaskrbljujoča. Leta 2024 je primanjkljaj znašal le 0,9 odstotka BDP, to pomeni, da se je v enem letu skoraj potrojil, na 1.786 milijonov evrov. Izdatki sektorja države so narasli na 49,6 odstotka BDP, prihodki pa na 47,1 odstotka.

Javni dolg Slovenije je ob koncu leta 2025 znašal 46.324 milijonov evrov oziroma 65,7 odstotka BDP, kar je med nižjimi vrednostmi v EU. Fiskalni svet je aprila opozoril, da bo primanjkljaj ob trenutnih politikah do leta 2028 dosegel 3,5 odstotka BDP.

Kdo ima najmanj in kdo največ dolga

Estonija s 24,1 odstotka BDP ima najnižji javni dolg v EU, sledijo Luksemburg s 26,5 odstotka, Danska s 27,9 odstotka in Bolgarija z 29,9 odstotka. Na drugem koncu lestvice je Grčija s 146,1 odstotka, Italija s 137,1 odstotka, Francija s 115,6 odstotka, Belgija s 107,9 odstotka in Španija s 100,7 odstotka. Dvanajst držav članic ima dolg nad 60 odstotki BDP.

Zanimiva je zgodba Grčije, ki je še pred desetimi leti veljala za simbol fiskalne krize v EU, lani pa je edina med velikimi južnoevropskimi državami poslovala s presežkom, pri 1,7 odstotka BDP, dolg pa znižala s 177,8 odstotka BDP leta 2022 na 146,1 odstotka leta 2025.