Sloveniji ostaja 5,4 milijarde, novi denar pa priteče čez dve leti

Slovenija je do konca junija zbrala zahtevke za plačilo iz proračuna Evropske unije v višini 404 milijonov evrov kohezijskih sredstev ali 13 odstotkov razpoložljive sedemletne ovojnice, kažejo podatki ministrstva za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj. O naslednji ovojnici, vredni 5,4 milijarde evrov, se pogaja zdaj.

Predsednik Evropskega sveta António Costa je v petek na Brdu pri Kranju obiskal predsednika vlade Janeza Janšo, glavna tema pogovora pa je bil prihodnji večletni finančni okvir Evropske unije. Obisk je del turneje po prestolnicah držav članic, ki jo je Costa začel 25. avgusta in jo bo do 17. septembra sklenil v Dublinu, brez postanka v Stockholmu zaradi parlamentarnih volitev. Zasedanje Evropskega sveta, na katerem se bo razprava o proračunu nadaljevala, bo 15. in 16. oktobra.

Janša je na novinarski konferenci na Brdu povedal, da Slovenija v pogajanjih zagovarja uravnotežen evropski proračun, ki bo upošteval interese držav članic in Uniji omogočil učinkovit odgovor na nove gospodarske, varnostne in geopolitične izzive. „V našem interesu je, da je Slovenija pravično in uravnoteženo prisotna na vseh ključnih področjih,” je dejal in med njimi naštel kohezijsko politiko, skupno kmetijsko politiko, inovacije in druge evropske programe. Svojih interesov Slovenija po njegovih besedah ne vidi ločeno od skupnih evropskih ciljev. „Evropska unija je nastala prav zato, da se tisto, kar je mogoče bolje, učinkoviteje ali sploh mogoče rešiti skupaj, rešuje na evropski ravni,” je dodal.

Ljubljana zagovarja okvir, ki bo poleg že prevzetih obveznosti zagotovil dovolj sredstev za nove evropske prednostne naloge, med njimi konkurenčnost, inovacije, raziskave in razvoj, industrijsko transformacijo ter energetsko, gospodarsko, obrambno in strateško varnost. Posebnega pomena za Slovenijo ostajajo kohezijska politika ter evropski programi za znanost, raziskave in inovacije. Med strateškimi prednostnimi nalogami je predsednik vlade izpostavil tudi širitev Evropske unije, ki je po njegovi oceni ob vojni v Ukrajini in spremenjenih geopolitičnih razmerah dobila dodaten pomen. Costa je na isti novinarski konferenci izpostavil izkušnje slovenskega premierja in dejal, da je Janša eden najbolj izkušenih predsednikov vlad.

Janša je glede nadaljnjega poteka pogajanj izrazil optimizem in ocenil, da bi lahko že oktobra prišlo do dogovora o ključnih elementih večletnega finančnega okvira, celovit dogovor pa Slovenija pričakuje do konca letošnjega leta. „To bi bil pomemben dosežek in dobra popotnica za Evropsko unijo,” je poudaril.

Ciprsko predsedstvo je 11. junija predložilo prvi pogajalski okvir s konkretnimi zneski, ki predlog Evropske komisije znižuje za dva odstotka oziroma 32,8 milijarde evrov, z 1,76 na 1,73 bilijona evrov. Delež proračuna v bruto nacionalnem dohodku Unije se zniža z 1,26 na 1,23 odstotka. Rez zajema vse razdelke, razporejen pa je neenakomerno. Najmanjši je v prvem razdelku, ki združuje kohezijo, kmetijstvo in ribištvo. Ciprska namestnica ministra za evropske zadeve Marilena Raouna je okvir ob predstavitvi v Bruslju označila za odločilen mejnik na poti do političnega dogovora.

Nemčija, Avstrija, Danska, Finska, Nizozemska in Švedska so 27. avgusta, dva dni po začetku Costove turneje, v Berlinu objavile skupno izjavo z zahtevo, naj se predlog Komisije zniža za več sto milijard evrov. Nemški kancler Friedrich Merz je na novinarski konferenci v Berlinu opozoril, da veljavni predlogi predvidevajo do 60-odstotni dvig izdatkov, ki ga države članice sredi proračunske konsolidacije ne zmorejo.

Sloveniji je po razrezu Evropske komisije v obdobju 2028-2034 za nacionalne in regionalne partnerske načrte namenjenih 5,4 milijarde evrov, od tega 0,3 milijarde za področje notranjih zadev in 0,3 milijarde iz socialnega podnebnega sklada. Zneska ni mogoče neposredno primerjati s tekočim obdobjem, ker novi načrti poleg kohezijske in kmetijske politike pokrivajo tudi socialno, ribiško in pomorsko politiko, migracije, upravljanje meja in notranjo varnost. V veljavnem okviru ima država na voljo 3,2 milijarde evrov za kohezijsko politiko in 1,8 milijarde evrov za skupno kmetijsko politiko.

Ministrstvo je do konca junija izdalo odločitve o podpori za 2,2 milijarde evrov evropskega dela ali 69 odstotkov razpoložljivih sredstev. Potrjenih operacij je za 1,5 milijarde evrov ali 49 odstotkov. Iz državnega proračuna je bilo izplačanih 492 milijonov evrov ali 16 odstotkov razpoložljivih sredstev. Rok za porabo teče do konca leta 2029.

Drugi vir evropskega denarja se zapira letos. Iz mehanizma za okrevanje in odpornost je Slovenija do 21. aprila prejela 2,14 milijarde evrov ali 83 odstotkov razpoložljivih sredstev, zadnje izplačilo pa je znašalo 230,7 milijona evrov. Izpolnjenih je 59 odstotkov mejnikov in ciljev iz nacionalnega načrta.

Ob programiranju obdobja 2021-2027 je razvitost Slovenije znašala 83 odstotkov povprečja Unije, po podatkih statističnega urada pa je bruto domači proizvod na prebivalca v standardih kupne moči lani dosegel 90 odstotkov evropskega povprečja. Zahodna Slovenija je uvrščena med razvite regije, Vzhodna Slovenija pa med manj razvite.

Irsko predsedstvo pripravlja drugi pogajalski okvir za oktobrsko zasedanje. Junijski Evropski svet je poudaril, da bi dogovor do konca leta 2026 omogočil sprejetje zakonodajnih aktov v letu 2027 in neprekinjen priliv sredstev upravičencem od januarja 2028. Slovenija bo po Janševih besedah v nadaljevanju pogajanj dejavno sodelovala pri iskanju kompromisa, sprejemljivega za vse države članice. „Na koncu je ključno, da dosežemo dogovor, ki bo temeljil na širokem soglasju,” je sklenil. Zadnji zahtevek za plačilo iz mehanizma za okrevanje mora Slovenija Evropski komisiji poslati do 30. septembra, izplačilo pa lahko prejme najpozneje do 31. decembra.