Deset slovenskih podjetij je odpotovalo v Buenos Aires kot gospodarska delegacija GZS na obisk v Argentino in Čile, ki jo poleg zbornice soorganizirajo Spirit Slovenija, ministrstvi za gospodarstvo in zunanje zadeve ter slovensko veleposlaništvo v Argentini.
Argentina in Čile ležita na območju, ki mu geologi in strategi pravijo litijev trikotnik. Skupaj z Bolivijo ti dve državi skrivata v soli in puščavski podzemni vodi skoraj 58 odstotkov znanih svetovnih zalog litija, kažejo podatki analitičnega podjetja Coface. To je surovina, brez katere baterija za električno vozilo ne obstaja. In brez katere Evropa ne more izvesti energetskega prehoda, ki si ga je zadala.
Dostop do litija sam po sebi ni dovolj. Kitajska ne obvladuje samo predelave te surovine, temveč celotno vrednostno verigo navzdol. Kitajska rafinira okrog 80 odstotkov vsega litija na svetu in nadzoruje 77 odstotkov globalnih zmogljivosti za proizvodnjo baterijskih členov. Njen največji proizvajalec CATL je imel lani 38-odstotni tržni delež v svetovni proizvodnji baterij za električna vozila. Gigatovarno gradi tudi na Madžarskem, torej tik ob slovenski meji.
EU si je z novim sporazumom z Mercosurom, ki ga je Svet EU podpisal januarja letos, odprla pot za neposrednejši dostop do južnoameriških surovin, med njimi litija. Sporazum po navedbah Evropske komisije med cilji izrecno omenja olajšanje naložb v dobavne verige za zeleni prehod. S Čilom je EU še korak naprej: začasni trgovinski sporazum, ki je začel veljati februarja letos, odpravlja carine na 99,9 odstotka evropskega izvoza v to državo.
Zakaj to zadeva Slovenijo? Ker Slovenija litija ne bo kopala, bo pa litijeve baterije iz dobavnih verig, ki se začnejo v Atakami in končajo v tovarnah po Evropi, potrebovala njena industrija.
Slovenska avtomobilska dobaviteljska industrija je eden najpomembnejših izvoznih stebrov države. Podjetja kot je idrijska Hidria, ki je lani ustvarila 352 milijonov evrov prihodkov od prodaje in med drugim proizvaja rotorje in statorje za pogonske elektromotorje, so neposredno odvisna od tega, ali bo Evropa vzpostavila zanesljivo dobavno verigo za baterijske surovine. Brez tega bo evropska elektromobilnost ostala ujeta v kitajsko odvisnost, evropski dobavitelji, vključno s slovenskimi, pa bodo iz vrednostnih verig prihodnosti izrinjeni.
