Evropska komisija je danes predstavila predlog reforme sistema EU za trgovanje z izpusti (ETS). Predlog Evropske komisije bi Slovenijo zavezal, da najmanj polovico prihodkov od prodaje emisijskih pravic nameni domači industriji. Iz teh dražb je Slovenija leta 2023 iztržila 187 milijonov evrov, denar pa se danes v celoti steka v Sklad za podnebne spremembe in financira širši nabor podnebnih ukrepov, od spodbud za industrijo do prenove stavb in javnega prevoza.
Po slovenski zakonodaji morajo prihodki od dražb v celoti podpreti ukrepe za blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje. Sloveniji pripada približno 0,49 odstotka prihodkov od dražb na ravni EU. Delež je določen po zgodovinskih emisijah in se od leta 2009 ne spreminja.
Komisija ocenjuje, da so države doslej v industrijo vložile okoli pet odstotkov teh prihodkov. V slovenskem primeru bi predlog letno preusmeril več deset milijonov evrov od gospodinjstev, prometa in stavb k industrijskim naložbam.
| REFORMA EU ETS — ZDAJ IN PO PREDLOGU | ||
|---|---|---|
| Parameter | Zdaj | Po predlogu |
| Prihodki v industrijo | ~5 % | najmanj 50 % |
| Brezplačne pravice (jeklo, cement) | do 2034 | do 2038 |
| Linearni redukcijski faktor | 4,3 % | 3,7 % (2031), 1,7 % (2036) |
| Stopnja MSR | 24 % | 12 % |
| Letalstvo | leti znotraj EU | leti do 5.000 km |
| Ladje | od 5.000 bruto ton | od 400 bruto ton |
| Lider.si | Vir: Evropska komisija | ||
Energetsko intenzivne panoge, med njimi jeklo in cement, bodo brezplačne pravice prejemale do leta 2038 namesto do leta 2034. Med 34 slovenskimi zavezanci sistema so največji emitenti Termoelektrarna Šoštanj, cementarna Salonit Anhovo, Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, Talum Kidričevo in jeklarna SIJ Acroni na Jesenicah. Dodelitev bo vezana na pogoje. Podjetja bodo 80 odstotkov pravic dobila vnaprej ob načrtih za razogljičenje, preostalih 20 odstotkov pa po izvedenih naložbah.
Modernizacijski sklad, ki iz prihodkov ETS financira energetske naložbe v manj razvitih članicah, se bo nadaljeval po letu 2030. Zanj je predvidenih 280 milijonov pravic. Do sredstev so upravičene države z bruto domačim proizvodom pod 75 odstotki povprečja EU. Slovenija je med upravičenkami od leta 2024 in ji je do leta 2030 na voljo več kot 300 milijonov evrov. Njena upravičenost po tem letu je zaradi približevanja povprečju EU negotova.
Zniževanje skupne količine pravic bo počasnejše. Linearni redukcijski faktor bo do leta 2031 padel na 3,7 odstotka in do leta 2036 na 1,7 odstotka s sedanjih 4,3 odstotka. Stopnja rezerve za stabilnost trga bo prepolovljena na 12 odstotkov. Komisija sistem usklajuje s ciljem 90-odstotnega zmanjšanja neto izpustov do leta 2040.
Deset držav, med njimi Poljska in Italija, nasprotuje pogojevanju brezplačnih pravic. Vlade, ki s prihodki ETS krpajo proračunske primanjkljaje, se bodo uprle vezavi polovice sredstev na industrijo. Španija svari, da bi oslabitev sistema kaznovala podjetja, ki so v razogljičenje vlagala zgodaj.
Predlog morata potrditi Evropski parlament in Svet, pogajanja o končnih pravilih pa lahko trajajo leto dni. Slovenski Sklad za podnebne spremembe naj bi med letoma 2025 in 2028 razdelil 830 milijonov evrov.
