Slovenski razvijalci programske opreme ostajajo na seznamu poklicev v primanjkljaju, kaže Poklicni barometer Zavoda RS za zaposlovanje za leto 2026. Tehnološka podjetja po svetu so v prvem četrtletju letošnjega leta odpustila okoli 80.000 zaposlenih, je poročal Nikkei Asia, od začetka leta 2023 pa je panoga izgubila več kot pol milijona delovnih mest. Umetna inteligenca, ki jo javnost najpogosteje navaja kot vzrok, ni glavni dejavnik.
Ameriški davčni člen s številko 174 je leta 2022 spremenil obravnavo plač inženirjev in programerjev. Do takrat so ameriška podjetja te stroške v celoti odbila od davčne osnove v letu izplačila, nato so jih morala razporediti na pet let za delo v ZDA in na 15 let za delo zunaj ZDA. Davčni račun teh podjetij je zrasel v obdobju zviševanja obrestnih mer in usihanja tveganega kapitala.
Tehnološka panoga je po podatkih Layoffs.fyi leta 2023 izgubila rekordnih 263.000 delovnih mest, leta 2024 okoli 153.000 in lani približno 123.000. Za prvo četrtletje letos je Layoffs.fyi naštel 70.474 izgubljenih služb, nekoliko manj, kot je poročal Nikkei Asia. Najhujši val sovpada z obdobjem, ko je člen 174 veljal v polni obliki.
| Odpuščanja v tehnološki panogi po letih | |
|---|---|
| Obdobje | Izgubljena delovna mesta |
| 2023 | 263.000 |
| 2024 | 153.000 |
| 2025 | 123.000 |
| 1. četrtletje 2026 | 70.474 |
| Lider.si | Vir: Layoffs.fyi | |
Svetovalna družba Challenger, Gray & Christmas je umetni inteligenci pripisala približno četrtino odpuščanj, ki so jih ameriška podjetja napovedala marca, preostali del pa stroškovni disciplini in prestrukturiranju. Generalni direktor OpenAI Sam Altman je za pripisovanje krivde umetni inteligenci uporabil izraz »AI washing«.
Zavod RS za zaposlovanje je za leto 2026 ocenil 171 poklicnih skupin in primanjkljaj kadra napovedal za 98 od njih. Pomanjkanje izhaja iz staranja prebivalstva in manjšega števila mladih, ki vstopajo na trg dela, povpraševanje po digitalnih znanjih pa raste tudi v podjetjih zunaj tehnološke panoge.
Zakon, sprejet 4. julija 2025, je ameriškim podjetjem znova omogočil, da strošek domačega razvoja odbijejo takoj. Za delo, opravljeno zunaj ZDA, ta ugodnost ne velja. Ameriška podjetja imajo od lani davčno spodbudo, da razvoj zadržijo doma, to pa zadeva slovenske inženirje, ki delajo za ameriške naročnike ali v razvojnih središčih ameriških podjetij.
Tehniki za IKT in podporo uporabnikom so po napovedi Zavoda prešli iz presežka v ravnovesje, razvijalci pa ostajajo v primanjkljaju. Rutinske naloge, od vnosa podatkov do osnovnih analiz, vse pogosteje prevzemajo programska orodja.
Od poslovnega leta 2025 ameriško podjetje strošek razvijalca v ZDA v celoti odbije takoj, strošek razvijalca zunaj ZDA pa razporedi na 15 let.
