Slovenskim podjetjem in gospodinjstvom grozi višji davčni pritisk, če proračunski primanjkljaj preseže tri odstotke BDP

Odhodki slovenskega državnega proračuna v prvih štirih mesecih leta rastejo skoraj dvakrat hitreje od prihodkov. Po podatkih Ministrstva za finance so se odhodki medletno zvišali za 13,7 odstotka, prihodki za 11,3 odstotka. Primanjkljaj kljub aprilskemu presežku znaša 423 milijonov evrov. Vlada je v poročilu, ki ga je konec aprila poslala Evropski komisiji, ocenila, da bi dejanski letni primanjkljaj lahko dosegel 3,4 odstotka BDP, kar presega maastrichtsko mejo treh odstotkov in 2,9 odstotka, kolikor je načrtovano v sprejetem proračunu.

Če Slovenija preseže tri odstotke BDP, Evropska komisija lahko sproži postopek presežnega primanjkljaja, posledica pa je praviloma dražje zadolževanje države. Marca letos je Slovenija izdala desetletno obveznico z obrestno mero 3,275 odstotka, javni dolg pa znaša približno 47,6 milijarde evrov. Vsaka dodatna odstotna točka na obrestno mero pomeni stotine milijonov evrov več za obresti in toliko manj za ceste, bolnišnice ali šole.

Aprilski presežek 268 milijonov evrov, ki je primanjkljaj znižal s 700 milijonov ob koncu prvega četrtletja, je sezonska posledica davčnega koledarja. Aprila podjetja poravnavajo razliko med letno davčno obveznostjo in vplačanimi akontacijami, zato se davek od dohodkov pravnih oseb sezonsko zviša. Letos je ta kategorija v štirih mesecih prinesla 702 milijona evrov, 27,6 odstotka več kot lani, kar obenem kaže na dobre poslovne rezultate slovenskega gospodarstva v preteklem letu.

Medtem ko podjetja plačujejo več davka od dobička, država njihove stroške posredno zvišuje. Stroški dela v javnem sektorju so v štirih mesecih zrasli za 8,5 odstotka, predvsem zaradi plačne reforme in napredovanj. Minimalna plača je letos poskočila za 16 odstotkov na 1.482 evrov bruto, dvig pa je samodejno zvišal tudi minimalni regres, nadomestila za brezposelnost in urne postavke za študentsko delo. Podjetje s petnajstimi zaposlenimi na minimalni plači je samo iz naslova tega dviga dobilo za več tisoč evrov višji mesečni strošek dela, obenem pa tekmuje za kadre z javnim sektorjem, kjer so plače zrasle hitreje.

Fiskalni svet, neodvisni državni organ za nadzor javnofinančne politike, je v aprilski oceni opozoril, da bo odstopanje izdatkov od slovenskega srednjeročnega fiskalnega načrta že letos preseglo dovoljeno mejo. Brez ukrepov bi se odstopanje do leta 2028 lahko podvojilo. Primanjkljaj se hitro poglablja: leta 2024 je znašal le 0,9 odstotka BDP, lani že 2,5 odstotka, letos pa utegne preseči tri odstotke.

Minister za finance Klemen Boštjančič je na novinarski konferenci poudaril, da razmere niso katastrofalne, zahtevajo pa pravočasen odziv. Cilj ministrstva je znižati letošnji primanjkljaj s 3,4 na tri odstotke BDP, za kar bo treba pri proračunskih uporabnikih poiskati rezerve v višini vsaj 0,4 odstotka BDP. Ministrstvo jih je k pripravi predlogov za zmanjšanje porabe že pozvalo, a se je odzvalo le deset ministrstev in en urad.

Največ odstopanj od načrtov Boštjančič pripisuje stroškom dela in izdatkom za zdravstvo. Del rasti je povezan s plačno reformo, s katero so po 15 letih začeli odpravljati nesorazmerja v javnem sektorju. Del pa z novim sistemom fleksibilnega nagrajevanja, ki so ga nekateri proračunski uporabniki po ministrovih besedah izkoristili širše od predvidenega.

Slovenija je pred dilemo. Če odhodki nadaljujejo dosedanji ritem, bo država morala bodisi zmanjšati javne storitve bodisi se dražje zadolževati. Če pa želi primanjkljaj zmanjšati, ostaneta dve poti: nižji odhodki ali višji prihodki. Prvo pomeni varčevanje, ki ga čutijo javni uslužbenci in prejemniki transferjev. Drugo pomeni višje davke, ki jih čutijo podjetja in potrošniki. Januarski presežek, ki običajno napove proračunsko dinamiko za celo leto, je bil letos s 14 milijoni evrov najnižji v zadnjih nekaj letih.