Študentski s. p. z obremenitvijo 11,6 odstotka proti 38,7 odstotka prek servisa: zakon, ki bi spremenil študentsko delo v Sloveniji

Zakon o uvedbi študentskega samostojnega podjetnika, ki so ga aprila 2026 v Državni zbor vložili poslanci NSi, SLS, Fokus, Demokratov in Resni.ce, bi študentom do 26. leta omogočil registracijo s. p. ob ohranitvi študentskih pravic. Predlog je povzet po belgijskem zgledu, predlagatelji ga predstavljajo kot spodbudo za podjetništvo med mladimi.

Predsednik NSi Jernej Vrtovec je ob vložitvi predloga pojasnil, da študentsko delo prek napotnice študentu vzame skoraj polovico zaslužka. Navedel je primer skupine študentov računalništva, ki so dobili ponudbo za projekt vreden 15.000 evrov. Če bi delo opravili prek napotnice, bi jim po Vrtovčevih besedah od zaslužka ostalo le 7.500 evrov. Predlog podpira tudi podmladek NSi Mlada Slovenija, ki je zanj zbrala več kot tisoč podpisov.

Jaka Cepec, redni profesor na Ekonomski fakulteti in raziskovalec na Inštitutu za primerjalno pravo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, je v kolumni za portal IUS-INFO, objavljeni 28. maja 2026, pokazal, da predlog hkrati odpira ugoden kanal za opravljanje dela. Pri študentskem s. p. ne veljajo ne minimalna urna postavka ne provizija študentskega servisa ne koncesijske dajatve.

Naročnik, ki danes študentu prek napotnice izplača 17.782 evrov bruto, za to s koncesijskimi dajatvami, prispevki in DDV skupaj odšteje skoraj 25.000 evrov. Efektivna obremenitev študentskega dela znaša 38,7 odstotka. Isti študent, registriran kot mini študentski s. p. z enakimi letnimi prihodki, bi plačeval 113 evrov mesečno pavšalnih prispevkov in 4 odstotke dohodnine pri normirancih. Skupaj 2.067 evrov letno. Efektivna obremenitev: 11,6 odstotka. Razlika 27 odstotnih točk bi pomenila, da naročnik za enak obseg dela prihrani 7.174 evrov, študent pa na račun prejme 165 evrov več.

Predlog predvideva dva režima. Študent, mlajši od 26 let, ki s prihodki ne preseže 17.782 evrov letno, bi ohranjal pravico do študentskega doma, subvencij za prehrano in prevoz, družinske pokojnine in statusa vzdrževanega člana. Zdravstveno zavarovanje bi ostalo urejeno po starših. Kdor prag preseže, se mora polno zavarovati po stopnji 40,2 odstotka od osnove, ki znaša 60 odstotkov povprečne bruto plače, kar trenutno pomeni 649 evrov mesečno.

Cepec v kolumni pokaže paradoks pavšalnih prispevkov – znesek je fiksen. Pri prihodkih 17.782 evrov predstavlja 11,6 odstotka obremenitve. Pri 5.000 evrih letnega zaslužka že 31 odstotkov. Po njegovem izračunu se študentski s. p. splača šele tistemu, ki dela dovolj.

Predlagatelji so zakon utemeljili z zgledi Billa Gatesa, Steva Jobsa in Richarda Bransona. Cepec je v kolumni preveril te primere. Po njegovih ugotovitvah Microsoft in Apple nista nastala kot samostojna podjetnika, temveč kot partnerski podjetji v obliki, ki jo slovensko pravo pozna kot družbo z neomejeno odgovornostjo. Gates je ob ustanovitvi partnerstva študij prekinil, Jobs ga je opustil pred nastankom Appla, Branson šolanja ni končal niti na srednješolski ravni. Nihče od njih ni bil študentski podjetnik, zaključuje Cepec.

Oblika s. p. po Cepčevi oceni ni primerna za prebojne podjetniške ideje, ker ne omogoča omejene odgovornosti za dolgove, lastniškega financiranja, vstopa investitorjev in delitve deležev med soustanovitelji. Če bi predlagatelji res želeli slovenskega naslednika Appla, bi po njegovem morali urediti pravila za študente kot družbenike in poslovodne osebe gospodarskih družb.

Državni zbor je 11. maja 2026 sprejel Zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije (ZIURS), ki za vse podjetnike z letnimi prihodki pod 17.782 evrov znižuje osnovo za socialne prispevke na 45 odstotkov minimalne plače. Ti podjetniki bodo plačevali 3.056 evrov letnih prispevkov. Mini študentski s. p. bi pri enakem prihodkovnem pragu plačeval 1.356 evrov. Razlika znaša 1.700 evrov letno.

Sindikat Mladi plus je bil neposreden: študentski s.p. nima minimalne urne postavke. Pri delu prek napotnice ta od februarja 2026 znaša 8,98 evra bruto. Študentski podjetnik sam plačuje prispevke, ki jih za študenta delavca danes krije delodajalec. Sindikat ocenjuje, da bi pocenitev študentskega dela spet povečala obseg prikritih delovnih razmerij. Študentska organizacija Slovenije je do predloga zadržana: podjetništvo med mladimi podpira, zakonodaji o študentih brez posvetovanja z njimi pa nasprotuje.

Cepec v kolumni zapiše, da je študentski s. p. pri projektnem ali storitvenem delu naravni substitut študentskemu servisu. Za študentske servise, ki od koncesijskih dajatev prejemajo 2,7 odstotka zneska vsakega računa, bi množična selitev po Cepčevi oceni pomenila neposreden izpad prihodkov. Razprava o vlogi študentskih servisov ni nova; Cepec opominja, da je leta 2019 Levica predlagala prenos posredovanja študentskega dela na Zavod za zaposlovanje. Predlog takrat ni uspel.