Evropska unija je letos končno dopustila neposredna plačila čebelarjem po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Slovenija bo prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem dejansko namenila, predvidoma že leta 2027. Slovenija je leta 2025 pridelala rekordnih 4.045 ton medu, kar je največja letina v zgodovini merjenja. V Sloveniji je vsak 200. prebivalec čebelar, skupaj jih je več kot 10.000. Po podatkih Eurostata je bilo v EU leta 2023 na kmetijskih gospodarstvih 9,4 milijona čebeljih panjev, kar je 16 odstotkov več kot leta 2020.
Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč je v videoizjavi dan pred svetovnim dnevom čebel opozoril, da je vsak drugi med v Evropi ponaredek. Noč je poudaril, da so trgovski lobiji ponarejenega medu trenutno močnejši od glasu čebelarjev. Pozval je potrošnike in čebelarje, da stopijo skupaj in s svojo izbiro jasno povejo, da ponarejenega medu ne bodo kupovali. Noč je priporočil, da potrošniki kupujejo lokalni med neposredno od čebelarja. V trgovinah pa naj izbirajo med slovenskega ali vsaj evropskega porekla. Evropska politika problem ponarejenega medu zelo dobro pozna, vendar konkretnih rešitev še vedno ni.
Pozitivna novica z začetka leta 2026 je, da Evropa končno dopušča neposredna plačila čebelarjem po panju kot nadomestilo za opraševalni servis čebel. Noč je izrazil prepričanje, da bo Slovenija prva država v Evropi, ki bo to podporo čebelarjem dejansko namenila, predvidoma že leta 2027. Plačila po panju pomenijo, da bodo čebelarji prejemali nadomestilo za storitev opraševanja, ki jo čebele opravljajo za kmetijstvo in ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vsaka tretja žlica hrane je namreč neposredno odvisna od opraševanja.
Slovenija je leta 2025 pridelala 4.045 ton medu, kar je največja letna pridelava, odkar se spremlja ta podatek. Po povprečni letini leta 2024 se je pridelava medu precej povečala. To pomeni približno 2 kilograma medu na prebivalca Slovenije, če bi vso pridelavo porabili v Sloveniji.
V Sloveniji je vsak 200. prebivalec čebelar, kar pomeni več kot 10.000 čebelarjev. Po javno dostopnih podatkih ima Slovenija 15.519 registriranih čebelnjakov. V Čebelarsko zvezo Slovenije je vključenih 207 čebelarskih društev in 16 regijskih čebelarskih zvez.
Po podatkih Eurostata je bilo v Evropski uniji leta 2023 na kmetijskih gospodarstvih 9,4 milijona čebeljih panjev. To je delni prikaz vseh panjev v EU, ker statistika kmetijskih gospodarstev beleži le panje na kmetijah. V primerjavi z letom 2020 se je število panjev povečalo za 1,3 milijona ali 16 odstotkov, ko jih je bilo 8,1 milijona. Italija je imela skoraj 1,9 milijona panjev na kmetijskih gospodarstvih leta 2023, kar je največ med državami EU. Sledijo Romunija s 1,7 milijona, Grčija z 1,2 milijona in Bolgarija z 1,0 milijona. Med državami z dostopnimi podatki se je število panjev povečalo v 12 državah EU v primerjavi z letom 2020, najbolj opazno v Italiji s 822.490 panjevi, kar je 79-odstotna rast.
Opraševalci so ključni za ekosisteme in človeštvo
Čebele z opraševanjem omogočajo razmnoževanje večine rastlinskih vrst, s tem pa pridelavo hrane za živali in ljudi ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Vsaka tretja žlica hrane je neposredno odvisna od opraševanja. Čebelji pridelki so bogat vir nujno potrebnih hranil.
Maribor je 20. in 21. maja 2026 gostil glavni mednarodni dogodek ob obeležitvi devetega svetovnega dneva čebel. Mednarodna konferenca z naslovom “Science, innovation and policy actions for a more sustainable future” je namenjena trajnostnemu čebelarstvu in opraševanju.
Preberite več:
Svetovni dan čebel obeležujemo 20. maja. Na ta dan se je leta 1734 rodil Anton Janša, pionir sodobnega čebelarstva in eden največjih strokovnjakov za čebele v svojem času. Anton Janša je bil prvi moderni učitelj čebelarstva na svetu. Marija Terezija ga je imenovala za stalnega učitelja čebelarstva na novi Čebelarski šoli na Dunaju. Slovenija je v okviru Organizacije Združenih narodov predlagala, da se 20. maj razglasi za svetovni dan čebel. Po treh letih mednarodnih prizadevanj so države članice Združenih narodov 20. decembra 2017 soglasno potrdile predlog Slovenije. Svetovni dan čebel je postal eden najbolj prepoznavnih in najbolj srčno sprejetih svetovnih dni po vsem svetu.
