Vsak osemindvajseti zaposleni Slovenec ima hkrati dve ali več zaposlitev. Po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2025 je takšnih 3,4 odstotka delovno aktivnih, kar pri skoraj milijonu zaposlenih pomeni okoli 34.000 ljudi. Leta 2022, ko je inflacija v Sloveniji presegla 10 odstotkov, jih je bilo 46.000.
Padec s 4,6 na 3,4 odstotka sovpada z umiritvijo cen in nadpovprečno rastjo plač v zadnjih dveh letih, del pojava je bil očitno cikličen. A 34.000 zaposlenih dodatno delo ohranja tudi v obdobju nižje inflacije, ker jim ena plača ne zadošča ali ker jim davčni sistem to izjemno olajša.
Popoldanski s. p. stane 110 evrov na mesec. Toliko znašajo pavšalni prispevki za zaposlenega s polnim delovnim časom, ki odpre dopolnilno dejavnost. Redni s. p. plačuje najmanj 612 evrov. Popoldanski normiranec s 30.000 evrov letnih prihodkov plača 1.200 evrov dohodnine in 1.320 evrov prispevkov. Od 30.000 evrov mu ostane 27.480. Efektivna davčna stopnja znaša 4 odstotke.
| DELEŽ ZAPOSLENIH Z DVEMA ALI VEČ ZAPOSLITVAMI, 2025 | ||
|---|---|---|
| Država | Delež (%) | Sprememba |
| Danska | 8,9 | -0,6 o.t. |
| Finska | 7,7 | -0,1 o.t. |
| Estonija | 6,7 | -0,4 o.t. |
| Švedska | 6,5 | +0,2 o.t. |
| Litva | 5,6 | 0,0 o.t. |
| Portugalska | 5,4 | +0,1 o.t. |
| Latvija | 5,2 | +0,2 o.t. |
| Nemčija | 5,1 | +0,3 o.t. |
| Francija | 4,6 | +0,1 o.t. |
| Povprečje EU | 4,0 | +0,1 o.t. |
| Slovenija | 3,4 | -0,6 o.t. |
| Španija | 2,6 | -0,1 o.t. |
| Madžarska | 1,7 | +0,1 o.t. |
| Hrvaška | 1,6 | -0,1 o.t. |
| Bolgarija | 0,5 | 0,0 o.t. |
| Lider.si | Vir: Eurostat, anketa o delovni sili (LFS), 2025 | ||
Programer z bruto plačo 4.500 evrov, ki popoldne prek s. p. zaračuna še 2.500 evrov mesečno tujim naročnikom, po davku in prispevkih skupaj presega 5.000 evrov neto. Zanj je popoldanski s. p. dodatni prihodkovni kanal. Učiteljica z neto plačo 1.350 evrov in stanovanjskim kreditom 780 evrov v Ljubljani popoldansko delo potrebuje zato, da mesec sploh zaključi v plusu.
V letu 2024 je bilo v Sloveniji registriranih 90.380 normirancev s skupnimi prihodki 2,45 milijarde evrov. Uradna statistika ne ločuje med rednimi in popoldanskimi. Eurostatov podatek o 34.000 dvojno zaposlenih pa potrjuje, da je popoldanski s. p. množičen pojav.
Med državami EU je Slovenija s 3,4 odstotka pod povprečjem (4 odstotke). Na Danskem skoraj vsak deseti zaposleni dela na dveh mestih (8,9 odstotka), sledijo Finska (7,7), Estonija (6,7) in Nemčija (5,1 odstotka). Hrvaška ima 1,6 odstotka, Madžarska 1,7. Od sosed Slovenijo loči predvsem davčna ureditev, ki popoldansko delo omogoča z eno najnižjih efektivnih stopenj v EU.
Preberite več:
Ta ureditev se je z novembrom 2025 delno spremenila. Novi zakon je dvignil mejo za popoldanske normirance s 30.000 na 50.000 evrov letnega prometa, a nad 33.000 evrov davčne osnove uvedel 35-odstotno stopnjo, namesto dosedanjih 20 odstotkov. Za izstop iz sistema velja petletna prepoved ponovnega vstopa. Kdor zasluži manj, dobi več prostora. Kdor zasluži več, bo plačal občutno višji davek.
Najbolj pomenljiv pa je sam lok krivulje; med letoma 2020 in 2022 je število dvojno zaposlenih zraslo za 120 odstotkov in nato spet padlo. Gibanje tesno sledi razkoraku med plačami in stroški življenja. Dvojno zaposlovanje v Sloveniji zato ni mera podjetniške kulture po skandinavskem vzoru. Je termometer pritiska na srednji razred.
