Trgi so nehali verjeti v vojno: nafta skočila za 5 odstotkov, borze vseeno na rekordu

Ameriški indeks S&P 500 je v ponedeljek zaprl na rekordni vrednosti 7.599,96 točke, čeprav je cena nafte istega dne zrasla za pet odstotkov in so se pogajanja med Washingtonom in Teheranom ustavila. Tehnološki Nasdaq je prvič zaprl nad 27.000 točkami, pri 27.086,81 točke. Vlagatelji na newyorški borzi vojno v Hormuški ožini, ki od konca februarja žene ceno energije navzgor, vse manj jemljejo kot grožnjo.

Dow Jones je pridobil 46 točk oziroma 0,09 odstotka in končal pri 51.078,88 točke. Vsi trije indeksi so med trgovanjem dosegli rekordne vrednosti in dan končali na rekordni ravni.

Vzpon je pognala umetna inteligenca. Delnica Nvidie je pridobila več kot šest odstotkov, potem ko je podjetje predstavilo nov procesor za osebne računalnike. Sledila sta ji Dell z več kot desetimi odstotki in HP z več kot osmimi, medtem ko je Intel, ki je dolga leta obvladoval trg računalniških čipov, izgubil štiri odstotke.

Julian Emanuel, višji direktor pri Evercore ISI, je zapisal, da rast indeksa poganja peščica delnic umetne inteligence, ki blažijo učinke zahtevnega geopolitičnega ozadja. Micron, Nvidia in Alphabet po njegovem izračunu sami prispevajo več kot 40 odstotkov letošnjega popravka napovedi dobička za S&P 500. Energetika je bila edini drugi sektor indeksa, ki je dan sklenil v zelenem.

V Evropi so borze padle. Britanski FTSE 100 je izgubil 70 točk in zaprl pri 10.338 točkah, nemški DAX je oslabel za 0,40 odstotka, na 25.003 točke, pariški CAC 40 pa za približno 0,6 odstotka. Najgloblje sta padla obrambni Rheinmetall z več kot šestimi odstotki in Bayer s skoraj štirimi. Nemški SAP je ob okrevanju ameriških programskih podjetij pridobil več kot osem odstotkov.

Umik je sprožil Teheran. Iranska pogajalska skupina je po poročanju poluradne agencije Tasnim ustavila izmenjavo sporočil z Združenimi državami prek posrednikov in Washingtonu očitala dvojna sporočila ter zavlačevanje pogajanj. Iran in njegovi regionalni zavezniki naj bi razmišljali o popolnem zaprtju Hormuške ožine in ožine Bab el-Mandeb, ključne nadomestne poti za svetovni prevoz nafte.

Brent je sprva poskočil za več kot sedem odstotkov, nato umiril rast in dan sklenil pet odstotkov višje, pri približno 96 dolarjih za sod. Ameriška sorta WTI je zrasla za šest odstotkov, nad 92 dolarjev. Z najvišjih dnevnih ravni se je tečaj umaknil, ko je ameriški predsednik Donald Trump sporočil, da sta se Izrael in Hezbolah v Libanonu dogovorila o ustavitvi napadov in da se pogovori z Iranom nadaljujejo. Pomen iranske prekinitve posrednih pogajanj je zmanjšal z besedami, da mu je vseeno, ali so končana.

Chris Beauchamp, glavni tržni analitik pri IG, je padec borz pripisal razpadu pogovorov. Upi na napredek so se razblinili, ker je Iran zapustil pogajalsko mizo, kar je skupaj z izmenjavo ognja čez vikend močno povečalo verjetnost novega kroga spopadov, je zapisal. Trgi vedo, da se zaloge nafte hitro praznijo, optimistične predpostavke o obnovi dobav pa so slonele na tem, da bo ožina do junija spet odprta, je dodal.

Skozi Hormuško ožino je pred začetkom vojaške akcije 28. februarja tekla skoraj petina svetovne ponudbe nafte, za promet pa je dejansko zaprta od takrat, kažejo podatki ameriške agencije za energetske informacije. Povprečna aprilska cena Brenta je dosegla 117 dolarjev za sod, največ od junija 2022.

Zlato, klasično zatočišče v negotovih časih, je v ponedeljek vseeno padlo za 1,90 odstotka, na 4.455,28 dolarja za unčo. Padec sredi geopolitičnega šoka ima svojo logiko; skok energije krepi inflacijska pričakovanja in s tem prepričanje, da bodo centralne banke obrestne mere dlje zadržale visoko. Vlagatelji zdaj pripisujejo približno 50-odstotno verjetnost vsaj enemu dvigu obrestne mere v Združenih državah do konca leta. Višja cena nafte povečuje stroške in hkrati ceno denarja, kar je za delnice slabša novica od vojne same.

Ameriški tehnološki optimizem se v Azijo ni prenesel. Japonski Nikkei 225 je v torek zjutraj izgubljal 1,32 odstotka, južnokorejski Kospi 1,92 odstotka, avstralski S&P/ASX 200 pa 0,71 odstotka. Hongkonški Hang Seng je pridobil 0,13 odstotka, celinskokitajski CSI 300 pa desetinko odstotka. Brent je v torek zjutraj ostal blizu 95 dolarjev za sod.

Vlagatelji ta teden čakajo podatke o ameriškem trgu dela in junijsko sejo ameriške centralne banke, prvo pod vodstvom novega predsednika Kevina Warsha. Ob višji nafti in ponovnem pospeševanju inflacije bi lahko na njej umaknili namig o rahljanju denarne politike. Generalni direktor Saudi Aramca Amin Naser je opozoril, da se bo naftni trg normaliziral šele leta 2027, če bo Hormuška ožina zaprta dlje od sredine junija.