Trump za EU predlaga dodatno 10-odstotno carino poleg dogovorjenih 15 odstotkov

Trumpova administracija je ta teden predlagala novo carino v višini 10 odstotkov na uvoz iz Evropske unije, nižjo od 12,5-odstotne stopnje za večino drugih velikih gospodarstev, a za EU ne prinaša olajšave, saj jo Washington opredeljuje kot dodatno dajatev povrh že dogovorjenih 15 odstotkov. Predlog je objavil urad ameriškega trgovinskega predstavnika, dajatev pa ni dokončna, saj jo čaka obdobje javnih pripomb, javne obravnave pa se začnejo 7. julija. Carina prihaja komaj dva tedna po sklenitvi dogovora o 15-odstotnem stropu in znova odpira vprašanje dejanskega carinskega bremena za evropske izvoznike.

Do Trumpovega drugega mandata je trgovina med EU in ZDA potekala po pravilih Svetovne trgovinske organizacije, z nizkimi ali ničelnimi carinami za večino blaga. Julija lani sta predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen in Donald Trump v škotskem Turnberryju dosegla dogovor o 15-odstotni zgornji meji ameriških carin, ki velja za približno 70 odstotkov evropskega izvoza v ZDA.

Strop velja za avtomobile, polprevodnike, zdravila in les. Za avtomobile je 15 odstotkov pomenilo skoraj prepolovitev prejšnje 27,5-odstotne carine in umik grožnje s 30 odstotki. Generična zdravila in njihove sestavine so ostala pri najnižji carini, jeklo in aluminij pa sta izjema s 50-odstotno dajatvijo. Dogovor je bil zasnovan kot enotni strop, ki se ne prišteva k obstoječim dajatvam.

Predlog stoji na drugi pravni podlagi. Vrhovno sodišče ZDA je februarja predsedniku odvzelo možnost uvajanja carin prek izrednih gospodarskih pooblastil, vrzel pa je administracija začasno zapolnila z 10-odstotno univerzalno carino po 122. členu zakona o trgovini. Ta dajatev se izteče konec julija, trajnejšo podlago za carinski zid pa administracija zdaj išče v razdelku 301 in preiskavi o prisilnem delu pri 60 trgovinskih partnericah. EU je uvrščena v skupino z nižjo, 10-odstotno stopnjo, ker ima prepoved uvoza izdelkov iz prisilnega dela in dogovor o vzajemni trgovini; za Kitajsko, Japonsko, Indijo in večino drugih velja 12,5-odstotna dajatev.

Urad ameriškega trgovinskega predstavnika carine izrecno opredeljuje kot dodatne dajatve, ki se prištejejo k obstoječim, nekatere izdelke, med njimi določene tekstilije in kovine, pa naj bi izvzel ali zanje določil nižjo stopnjo. Za evropsko blago, ki je večinoma že pri 15-odstotnem stropu, bi nova dajatev skupno breme dvignila nad dogovorjeno mejo, na kar je Bruselj po sodbi vrhovnega sodišča že opozoril in od Washingtona zahteval popolno jasnost. Unija vztraja, da je dogovorjenih 15 odstotkov skupna zgornja meja, in nove dodatne dajatve morda ne bo sprejela; v dogovoru si je pridržala pravico do ukrepanja, če ZDA ovirajo trgovino ali diskriminirajo evropska podjetja.

Za Slovenijo je neposredna izpostavljenost omejena, saj so ZDA razmeroma manjši izvozni trg, izvoz vanje pa se je lani znižal za 98 milijonov evrov. Večji del tveganja je posreden, saj je gospodarstvo močno vpeto v evropske, zlasti nemške dobavne verige, v katerih so avtomobili in avtomobilski deli najbolj izpostavljeni. Zdravila in farmacevtski izdelki, med največjimi izvoznimi skupinami, so po obstoječem dogovoru deloma zaščiteni, saj generična zdravila ostajajo zunaj carin.

Do morebitne uveljavitve novih dajatev za večino evropskega blaga ostaja v veljavi 15-odstotni strop, za jeklo in aluminij pa 50-odstotna dajatev.