Ekonomsko ogledalo Urada za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) za februar prinaša zaskrbljujoče podatke, saj je cena nafte Brent marca skočila za 45,5 odstotka na 103 dolarjev za sod, zemeljski plin na evropski borzi TTF pa za 63 odstotkov na 52,87 evra za megavatno uro. Hkrati je javnofinančni primanjkljaj Slovenije v prvih dveh mesecih 2026 dosegel 133 milijonov evrov, kar je za 112 milijonov več kot v enakem obdobju lani.
Marčni energetski šok je posledica vojne na Bližnjem vzhodu. Povprečna dolarska cena nafte je bila marca najvišja po avgustu 2022, cena zemeljskega plina pa najvišja po januarju 2023. Medletno je bila nafta v dolarjih dražja za 41,8 odstotka. Cene gnojil so se marca mesečno zvišale za 26,2 odstotka, medletno pa za 42,5 odstotka, kovin pa medletno za 23 odstotkov.
IMF znižal napovedi, pripravljeni trije scenariji
Mednarodni denarni sklad je v aprilski napovedi nekoliko znižal napoved svetovne gospodarske rasti na 3,1 odstotka za leto 2026. V evrskem območju se bo rast upočasnila na 1,1 odstotka. IMF je zaradi velike negotovosti pripravil tri scenarije. V osnovnem, ki predpostavlja kratkotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu do sredine leta 2026, svetovna rast znaša 3,1 odstotka.
V neugodnem scenariju, ki predpostavlja dolgotrajnejši konflikt in izrazitejšo rast cen energentov, bi se rast znižala na 2,5 odstotka. V resnejšem scenariju, kjer bi bila energetska infrastruktura še bolj poškodovana, pa na 2 odstotka.
Slovenija: BDP 2 %, inflacija 2,5 %, brezposelnost 4,6 %
UMAR napoveduje za Slovenijo letos 2-odstotno rast BDP, inflacijo pri 2,5 odstotka in registrirano stopnjo brezposelnosti pri 4,6 odstotka. Napovedi za leti 2027 in 2028 ostajajo nespremenjene pri 2-odstotni rasti BDP.
Kazalniki gospodarskih gibanj v začetku leta kažejo mešano sliko. Industrijska proizvodnja se je februarja okrepila za 3,2 odstotka in presegla raven izpred leta, a je bila v prvih dveh mesecih skupaj medletno še za 1,2 odstotka manjša, predvsem zaradi visoko tehnološko zahtevnih panog, kjer je bil upad 11-odstoten. Vrednost gradbenih del je bila februarja medletno višja za 24 odstotkov. Realni prihodek v trgovini pa se je januarja zmanjšal in bil medletno manjši.
Plače višje za 6,7 % nominalno, za 4 % realno
Povprečna bruto plača je januarja 2026 medletno zrasla za 6,7 odstotka, realno za 4 odstotke. V zasebnem sektorju je bila nominalna rast 7,2 odstotka, v javnem 5,5 odstotka. Na visoko rast v zasebnem sektorju je strongest vplival dvig minimalne plače za 16 odstotkov. Najbolj so plače zrasle v trgovini, gostinstvu, gradbeništvu in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih, torej v panogah z višjim deležem prejemnikov minimalne plače.
Brezposelnih je bilo konec marca 45.760, kar je 0,2 odstotka manj kot pred letom. Število brezposelnih mladih med 15 in 29 leti je bilo marca za 5,4 odstotka višje kot pred letom, 9.881 oseb.
Primanjkljaj zaradi vojne opreme, pokojnin, plačne reforme
Javnofinančni primanjkljaj je v januarju in februarju 2026 znašal 133 milijonov evrov, kar je za 112 milijonov več kot v enakem obdobju lani. Odhodki so rasli za 11,2 odstotka, prihodki za 8,8 odstotka.
K rasti odhodkov so največ prispevale plače zaradi plačne reforme, transferji gospodinjstvom in investicijski odhodki. Za vojaško opremo je država v prvih dveh mesecih porabila 101 milijon evrov, v primerjanem obdobju lani 83 milijonov. V celotnem letu 2026 je za opremljanje vojske namenjenih skoraj 366 milijonov evrov. Transferji gospodinjstvom so rasli predvsem zaradi pokojnin, nadomestila za brezposelnost in osebne asistence.
Na prihodkovni strani so se najbolj okrepili socialni prispevki zaradi uvedbe prispevka za dolgotrajno oskrbo julija lani in DDV. Nižji so bili prihodki od trošarin in davka od dohodkov pravnih oseb.
Rast cen nepremičnin se umirja
Rast cen stanovanjskih nepremičnin se je lani umirila na 4,3 odstotka, potem ko je bila v letih 2023 in 2024 okoli 7,5 odstotka. Cene rabljenih stanovanjskih nepremičnin so bile medletno višje za 5,8 odstotka ob tretjino večjem številu transakcij. Povprečne cene stanovanjskih nepremičnin so bile konec leta 2025 za 110,6 odstotka višje kot leta 2014, ko so dosegle najnižjo raven, splošna inflacija pa je bila v tem obdobju 29,7-odstotna.
Izbrana tema poročila obravnava dolgoročna gibanja tekočega računa. Slovenija je leta 2023 prvič po več kot 20 letih izkazovala neto upniško pozicijo do tujine, ki se je do konca leta 2025 povečala na 8,9 milijarde evrov oziroma 12,6 odstotka BDP. Presežek tekočega računa je lani znašal 3,4 odstotka BDP, kar je manj kot leta 2024, a še vedno razmeroma visoko.
