Tržni inšpektorat RS je v začetku letošnjega leta pregledal 457 živilskih prodajaln po vsej Sloveniji. V 336 od njih, kar je več kot 73 odstotkov vseh pregledanih, so inšpektorji odkrili kršitve pri označevanju cen. V 26 prodajalnah trgovci niso upoštevali niti cen, ki so jih sami označili. Enemu trgovcu je bila prepovedana prodaja blaga, dokler nepravilnosti ne odpravi.
Zakon o varstvu potrošnikov je jasen, da mora podjetje ceno blaga vidno in nedvoumno označiti na dostopnem mestu ter označeno ceno dosledno upoštevati. To ne zahteva posebne tehnologije, posebnih dovoljenj ali dragih investicij. Zahteva le, da na polici piše, koliko blago stane. Pa kljub temu 73 odstotkov pregledanih prodajaln tega ne počne pravilno.
Inšpektorat je med najpogostejšimi kršitvami izpostavil neoznačene cene v manjših prodajalnah, neoznačene ali nejasno označene cene ob blagajnah in v hladilnikih ter pri manjših izdelkih v večjih prodajalnah. Slednje je posebej zanimivo, ker namiguje, da problem ni samo pri majhnih, slabo organiziranih trgovcih. Večji trgovci prav tako kršijo, le da to počnejo selektivno, tam kjer je pregled težji in kjer kupec manj verjetno opazi.
Psihologija neoznačene cene
Neoznačena cena je eden najstarejših trikov maloprodajnega trgovanja. Ko kupec pri blagajni odkrije, da cena ni bila označena, se znajde v neugodnem položaju. Artikel ima že v košarici, čaka ga vrsta za njim, prodajalec čaka. V tem trenutku večina kupcev plača, ne da bi se pritoževala, tudi če cena presega pričakovanje. Trgovci to vedo. Vedeli so to dolgo pred prihodom inšpektorjev.
Psihologi, ki proučujejo vedenje potrošnikov, temu pojavu pravijo friction cost, strošek upora. Kupec mora za uveljavljanje pravice vložiti čas, energijo in socialni nemir, kar je za večino predrago v primerjavi z razliko v ceni. Rezultat je, da neoznačena cena pogosto prinese višji izkupiček, ker kupec plača kar mu rečejo, namesto kar je pričakoval.
Ko pa je cena označena, a blagajna zaračuna več, kar se je zgodilo v 26 pregledanih prodajalnah, gre za korak dlje. To ni več administrativna napaka, ampak zaračunavanje višje cene od tiste, ki jo je prodajalec sam objavil, kar je v nasprotju z zakonom ne glede na namen.
Kaj pomeni kazen za malo prodajalno
Inšpektorji so do zaključka nadzora izrekli 109 glob, 32 opominov in 115 opozoril. Preostali prekrškovni postopki še tečejo. Zakon o varstvu potrošnikov za kršitve označevanja cen predpisuje globe, ki za pravne osebe znašajo od 500 do 10.000 evrov, odvisno od teže kršitve in ponavljanja.
Za malo prodajalno s prihodki pod 200.000 evrov letno je globa v višini nekaj tisoč evrov resna kazen. Za večjo verigo z milijardnimi prihodki je enaka globa zanemarljiva. To je strukturna slabost sistema, saj zakon predpisuje fiksne globe, ne globe sorazmerne s prometom kršitelja. Posledica je, da je za velikega trgovca finančno bolj smiselno tvegati globo kot investirati v sistematično označevanje cen.
Ena od pregledanih prodajaln je dobila upravno odločbo s prepovedjo prodaje blaga do odprave nepravilnosti. To je najtežji ukrep, ki ga inšpektorat ima na voljo za tovrstne kršitve, in je bil izrečen le enkrat od 457 pregledov. Kar pove, da sistem do resnih ukrepov pride redko.
Paradoks zaščite potrošnikov
V istem obdobju, ko je inšpektorat izvajal ta nadzor, je vlada javno razpravljala o ukrepih za zaščito potrošnikov pred inflacijskimi pritiski, regulaciji marž in preglednosti cen v živilski verigi. Zagotavljanje, da bodo cene vidne in upoštevane, je osnova vse te razprave. Brez tega vsak drug ukrep za zaščito potrošnika ostane prazen.
Podatki inšpektorata kažejo, da niti te osnove ne izpolnjujemo. In to ne pri manjšini obrobnih kršiteljev, temveč pri treh četrtinah vseh pregledanih prodajaln.
Enkraten koordiniran pregled 457 prodajaln v državi s tisoči živilskih obratov ne more nadomestiti sistematičnega nadzora. Inšpektorat nima kapacitet za stalni nadzor vsakega regala v vsaki prodajalni. Potrošnik pa nima orodij, da bi kršitve enostavno in hitro prijavil ter pričakoval hiter odziv.
