Po podatkih Eurofounda (2026), Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, je v Sloveniji v eno izmed neprostovoljnih nestandardnih oblik dela vključenih 3,3 odstotka zaposlenih, v EU pa približno vsak enajsti delavec. Največ negotovih oblik zaposlitve je v sredozemskih državah. Negotova zaposlitev prinaša nižjo plačo, omejen dostop do nadomestila za brezposelnost in vrzeli v pokojninski osnovi. Kazalnik Eurofounda meri le zaposlitve za določen čas in skrajšani delovni čas, ne pa samozaposlovanja in platformnega dela, torej področja, ki v Sloveniji raste najhitreje.
Kot neprostovoljne nestandardne oblike dela (INE – involuntary non-standard employment) štejejo zaposlitve za določen čas, delo s krajšim delovnim časom ali priložnostna dela, ki jih posamezniki opravljajo zato, ker ne morejo dobiti redne zaposlitve za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Večina Slovencev zaposlena za polni delovni čas
Po podatkih SURS je leta 2025 stopnja delovne aktivnosti v Sloveniji znašala 56,2 odstotka. Delovno aktivnih je bilo 997.000 ljudi, zaposlenih pa 859.000, od tega več moških (52 %) kot žensk (48 %).
Večina Slovencev (92 %) je bila zaposlena za polni delovni čas, torej najmanj 36 ur na teden. Preostalih osem odstotkov je delo opravljalo za krajši delovni čas, od tega več kot dve tretjini žensk (70 %).
Podatki Eurofounda (2026), ki jih navaja Euronews, kažejo, da delež neprostovoljnih nestandardnih zaposlitev v Sloveniji znaša 3,3 odstotka, medtem ko je delo s krajšim delovnim časom prostovoljno izbralo 8,1 odstotka ljudi.
Največ nestabilnosti v sredozemskih državah
Po podatkih Eurofounda je na vrhu lestvice Italija, kjer je v neprostovoljni začasni ali krajši zaposlitvi dobrih 18 odstotkov zaposlenih oziroma skoraj vsak peti delavec. Od leta 2006 se je delež povečal za šest odstotkov, kar je največ v EU. Sledijo ji Španija s 17 odstotki, medtem ko imajo Ciper, Portugalska in Grčija več kot 12-odstotni delež.
Najnižje stopnje tovrstnih zaposlitev so po podatkih vira zabeležene v državah Srednje in Vzhodne Evrope, medtem ko se v skupini gospodarsko razvitejših držav – v Avstriji, Nemčiji, na Danskem, Nizozemskem in Irskem – delež giblje med štiri in pet odstotkov.
| NEPROSTOVOLJNE NESTANDARDNE ZAPOSLITVE V EU, 2024 | ||
|---|---|---|
| Država ali skupina | Delež zaposlenih | Položaj |
| Italija | 18,4 % | najvišji v EU |
| Španija | 17,0 % | drugi najvišji |
| Ciper, Portugalska, Grčija | nad 12 % | sredozemski vrh |
| EU, povprečje | okrog 9 % | vsak enajsti delavec |
| Avstrija, Nemčija, Danska, Nizozemska, Irska | 4-5 % | razvite zahodne |
| Slovenija | 3,3 % | med najnižjimi v EU |
| Lider.si | Vir: Eurofound (2026) | ||
Na ravni EU se delež neprostovoljnih nestandardnih zaposlitev v zadnjih dveh desetletjih ni bistveno spremenil. Znižal se je z 11 odstotkov leta 2006 na približno devet odstotkov leta 2024, potem ko je leta 2015 dosegel vrh pri 13 odstotkih.
Po ocenah Eurofounda (2026) bi bil dejanski delež tovrstnih delavcev lahko višji, pri čemer so še posebej prizadeti mladi.
Največ nestabilnih zaposlitev med nižje izobraženimi in ženskami
Eurofound ugotavlja, da so v takšnih oblikah dela nadpovprečno zastopani fizični delavci z nižjo izobrazbo, pa tudi ženske. Največje razlike med spoloma se kažejo v Franciji in Nemčiji, najmanjše pa v Združenem kraljestvu, na Poljskem in v Litvi.
Raziskovalci del razlogov pripisujejo tudi diskriminaciji na trgu dela, saj nekateri delodajalci prek začasnih pogodb najprej “preverijo” tiste zaposlene, za katere menijo, da bi lahko zaradi družinskih obveznosti kazali manjšo delovno razpoložljivost.
Ukrepi za zmanjševanje negotovosti
Pomemben upad negotovih oblik zaposlitve so v zadnjih letih zabeležile Nemčija, Litva, Latvija in Estonija.
Španija je uvedla posebno pogodbo za sezonske oziroma občasne delavce, imenovano fijo discontinuo. Pogodba je brez končnega datuma in se vsako leto samodejno obnavlja. Ko se začne nova sezona, mora delodajalec delavca ponovno pozvati na delo.
Najuspešnejša pri zmanjševanju negotovih zaposlitev pa je Poljska, kjer se je delež teh zmanjšal s skoraj 22 odstotkov leta 2006 na sedem odstotkov leta 2024. K temu so prispevale spremembe delovne zakonodaje, uvedene leta 2016, ki omejujejo uporabo pogodb za določen čas in zvišujejo stroške njihove uporabe za delodajalce, poroča Euronews.
Krajši delovni čas kot ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem
Delo s krajšim delovnim časom ni vedno posledica pomanjkanja drugih možnosti. Na Nizozemskem se je za takšno obliko dela prostovoljno odločilo 45 odstotkov zaposlenih s krajšim delovnim časom, v Belgiji pa 25 odstotkov.
Raziskovalci ugotavljajo, da so takšne oblike dela v teh državah družbeno sprejete in pogosto pomagajo pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja. Po oceni Eurofounda pa lahko delo s krajšim delovnim časom poveča udeležbo na trgu dela med ljudmi z večjimi družinskimi in skrbniškimi obveznostmi.
Vse to velja le za zaposlene. Samozaposlenih in platformnih delavcev Eurofoundov kazalnik ne meri, prav ta del trga pa v Sloveniji raste najhitreje: število kurirskih podjetij se je od leta 2020 skoraj potrojilo, na 1.398, ponudnikov oddajanja sob pa je z 186 naraslo na 4.620.
Preberite tudi:
En odgovor
Očitno je naš trg dela v primerjavi z večino EU razmeroma stabilen. Ta podatek me je presenetil.