Vročina in meduze izločile petino francoskih jedrskih zmogljivosti, Sava za JEK2 nima več rezerve

Francoski jedrski park je 12. avgusta malo pred deseto uro ostal brez 20,4 odstotka proizvodnih zmogljivosti zaradi okoljskih omejitev, kar je najvišja raven, odkar EDF te podatke objavlja. Agencija AFP jo je izračunala iz objav družbe od leta 2015. Prizadetih je bilo 13 od 57 reaktorjev, osem ustavljenih in pet z znižano močjo, k izpadu pa je poleg vročine in nizkih pretokov prispeval vdor meduz v črpalne postaje elektrarne Gravelines. Okoljske omejitve so ta mesec zaustavile obe romunski enoti in celotno madžarsko elektrarno, v Krškem pa moč reaktorja znižale na 80 odstotkov.

Elektrarne s pretočnim hlajenjem po podatkih EDF vrnejo v reko do 97 odstotkov zajete vode, po premešanju za štiri do šest stopinj Celzija toplejše. Elektrarne s hladilnimi stolpi vrnejo 77 odstotkov zajete vode, ogrete za nekaj desetink stopinje, preostanek pa odide v ozračje kot vodna para. Prve zavezuje temperatura reke, druge pa poraba vode.

Evropski observatorij Copernicus je v analizi ugotovil, da so pretoki na skoraj dveh tretjinah Donave najnižji v več kot treh desetletjih. Družba Nuclearelectrica je prvi blok elektrarne Cernavodă odklopila 28. julija, 13. avgusta pa začela nadzorovano zaustavljanje drugega in v sporočilu za Bukareško borzo navedla, da je odločitev posledica upadanja gladine Donave. Romunija je ostala brez proizvodnje, ki pokriva približno petino njene porabe elektrike.

Madžarska elektrarna Paks se je 2. avgusta prvič v 44 letih obratovanja ustavila v celoti. Premier Peter Magyar je na novinarski konferenci v elektrarni povedal, da je proizvodnja z običajnih 2.000 megavatov padla na 965 in nato čez noč na 240 megavatov. Gladina Donave pri Paksu je znašala minus 134 centimetrov, prejšnji rekord iz leta 2018 pa je bil minus 98 centimetrov. V Paksu so 10. avgusta po dvigu gladine za 19 centimetrov znova pognali turbino drugega bloka in moč elektrarne dvignili na 339 megavatov.

Romunija je za preusmeritev toka Donave namenila več kot dva milijona evrov, razstrelila skalo, ki je ovirala pretok, in potopila štiri z kamenjem napolnjene barže. Madžarska vojska gradi talni prag pri elektrarni.

Slovaške jedrske elektrarne obratujejo brez omejitev. Premier Robert Fico je razlog 17. avgusta na novinarski konferenci po obisku elektrarne Jaslovské Bohunice pripisal tehnologiji hlajenja. „V primeru jedrskih elektrarn na Slovaškem, tako v Jaslovskih Bohunicah kot v Mochovcah, imamo hladilne stolpe. To je tisto, kar nas loči od jedrskih elektrarn, ki jih vidimo na Madžarskem ali na primer v Romuniji,” je dejal, poroča slovaška tiskovna agencija TASR. Generalni direktor in predsednik uprave Slovenskih elektrarn Branislav Strýček je po povzetku iste agencije ocenil, da na Slovaškem ne grozi tisto, kar se dogaja v teh dveh državah. Po Ficovih besedah slovaške jedrske elektrarne pokrivajo približno 75 odstotkov porabe elektrike v državi.

Krška nuklearka ima hladilne stolpe od leta 2008, ko so dogradili stolp CT3, in je 6. avgusta kljub temu znižala moč reaktorja s 678 na 523 megavatov. Zavezalo jo je okoljevarstveno soglasje, ki določa, da dnevna povprečna temperatura Save v točki popolnega premešanja v podslapju hidroelektrarne Brežice ne sme preseči 28 stopinj Celzija, povprečni dnevni prirast pa treh stopinj. Elektrarna je z zmanjšano močjo nazadnje obratovala leta 2003, ko je znižanje trajalo več kot 90 dni. Vlada je 5. avgusta razglasila nižjo stopnjo tveganja pri oskrbi z energijo in elektrarni naložila obratovanje v vsaj minimalnem obsegu, navodilo pa je 12. avgusta ohranila.

Tiskovna predstavnica Slovenskih elektrarn Lenka Šarláková je 29. julija za TASR povedala, da visoke temperature znižujejo učinkovitost hlajenja in da družba poleti proizvede za približno štiri odstotke manj elektrike kot pozimi, ob izrednih vročinah pa do pet odstotkov. Vir vode za Mochovce je zadrževalnik Veľké Kozmálovce na Hronu, za Jaslovské Bohunice pa zadrževalnik Sĺňava na Vahu.

Carine de Boissezon iz EDF je junija na predstavitvi za novinarje v razvojnem središču v Chatouju ocenila, da vodne omejitve danes znižujejo letno jedrsko proizvodnjo za 0,3 odstotka, po projekcijah družbe pa naj bi delež do leta 2035 v povprečju dosegel 1,4 odstotka in do leta 2050 poldrugi odstotek. Iz EDF so ob rekordnem izpadu sporočili, da oskrba Francije z elektriko ostaja zagotovljena, romunsko ministrstvo za energetiko pa je 12. avgusta navedlo, da bo poraba elektrike pokrita z drugimi viri in uvozom.

Iz tehničnega poročila, ki ga je družba GEN energija naročila leta 2021, izhaja, da bo drugi blok odvisen od hlajenja s hladilnimi stolpi. Hladilna sposobnost Save je po istem poročilu zaradi obstoječe elektrarne v celoti izkoriščena.