Petodstotni davek na kripto postane ugodnejši od 25-odstotnega šele pri donosu nad 19 odstotki

Vlagatelj, ki bi v koledarskem letu unovčil kriptosredstva za 50.000 evrov, bi po petodstotnem davku na unovčenje plačal 2.000 evrov ne glede na to, ali jih je kupil za 5.000 ali za 49.500 evrov. Osnutek zakona o debirokratizaciji obdavčitve unovčenja virtualnih valut je bil 11. avgusta na dnevnem redu seje fokusne skupine za davke, ki jo pri vladnem Strateškem svetu za gospodarstvo vodi davčni strokovnjak Ivan Simič. Po sporočilu za javnost Državnega sveta z 12. avgusta bo skupina pripravila čistopis davčnih predlogov, seje pa sta se kot vabljena gosta udeležila član Fiskalnega sveta Tomaž Perše in državna sekretarka na ministrstvu za finance Maja Hostnik Kališek. Besedilo osnutka ni javno objavljeno.

Javno dostopna je različica, ki jo je napisal Simič in so jo poslanci Nove Slovenije vložili 16. maja 2025. Po njenem osmem členu se davčna osnova določi tako, da se od seštevka vrednosti vseh unovčenj kriptosredstev v koledarskem letu odšteje znesek oprostitve v višini 10.000 evrov. Nabavne vrednosti v besedilu ni nikjer. Deveti člen določa stopnjo 5,0 odstotka. Za unovčenje se po četrtem členu štejeta menjava kriptosredstva za fiat valuto in nakup blaga, storitev ali drugega premoženja s kriptosredstvom, menjava enega kriptosredstva za drugo pa po petem členu ni obdavčena.

Pri unovčenju 50.000 evrov se petodstotni davek na unovčenje in 25-odstotni davek na dobiček izenačita pri nabavni vrednosti 42.000 evrov, to je pri donosu 19,05 odstotka. Pri unovčenju 20.000 evrov je meja pri donosu 11,11 odstotka, pri 100.000 evrih pri 21,95 odstotka in pri 200.000 evrih pri 23,46 odstotka. Izračun predpostavlja eno unovčenje v koledarskem letu in nabavno vrednost, ki jo vlagatelj lahko dokaže. Pod temi donosi bi vlagatelj po predlaganem modelu plačal več kot po 25-odstotnem davku na dobiček, ki v Sloveniji ni bil uveljavljen. Kdor je kriptosredstva kupil za 49.500 evrov in jih unovčil za 50.000 evrov, bi od 500 evrov dobička plačal 2.000 evrov davka. Po raziskavi Evropske centralne banke o plačilnih navadah iz decembra 2024 ima kriptosredstva 15 odstotkov odraslih prebivalcev Slovenije, največ v evrskem območju, povprečje evrskega območja pa znaša devet odstotkov.

Vlada je predlog z isto davčno osnovo in isto stopnjo potrdila 7. aprila 2022 in ga poslala v državni zbor, ki ga ni sprejel. Februarja istega leta je bila v javni obravnavi različica z desetodstotno stopnjo in 50-odstotnimi normiranimi stroški, aprilska različica pa je normirane stroške črtala in stopnjo znižala na pet odstotkov. Državni zbor junija 2025 predloga Nove Slovenije ni poslal v nadaljnjo obravnavo.

Po letnem poročilu Finančne uprave za leto 2025 bo prvo poročanje ponudnikov storitev v zvezi s kriptosredstvi izvedeno leta 2027 za davčno leto 2026. Ministrstvo za finance je v gradivu k predlogu zakona o davku od dobička iz odsvojitve kriptosredstev zapisalo, da se po DAC8 in CARF poročajo agregirani podatki o transakcijah v letu, razvrščeni po vrstah, ne podatki o posameznih poslih. Nabavne vrednosti kriptosredstva ti podatki ne vsebujejo.

„Mislim, da sta pristop in stopnja prava, saj je nemogoče spremljati vse transakcije, ki se dogajajo, preden se prelijejo na transakcijski račun. Teh transakcij je namreč lahko tudi deset tisoč ali več. Zato je tudi davčnih nadzorov zelo malo,” je Simič dejal na novinarski konferenci Nove Slovenije 20. maja 2025. Uvod predloga zakona navaja, da so inšpektorji Finančne uprave iz skupine za nadzor e-poslovanja zaključili dva nadzora s področja kriptovalut leta 2018, devet nadzorov leta 2019, dvanajst nadzorov leta 2020 in dva nadzora leta 2021.

Dvanajsti člen zavezancu nalaga, da izgubo prikaže v davčnem obračunu in jo dokaže davčnemu organu, šesti člen pa ob dokazani izgubi davčno obveznost izključi. Obrazložitev k dvanajstemu členu izgubo opredeljuje kot negativno davčno osnovo. Davčna osnova iz osmega člena je unovčenje, zmanjšano za 10.000 evrov, in nad 10.000 evri ne more biti negativna. Način izračuna izgube v besedilu ni določen.

Uredništvo Lider.si je Simiču poslalo vprašanja o tem, ali se davčna osnova zmanjša za dokazano nabavno vrednost, ali dokazana izguba pomeni oprostitev za celotno letno unovčenje in ali se prag 10.000 evrov usklajuje z inflacijo. „Vse zadeve so v osnutkih in jih še ne želim komentirati,” je 18. avgusta odgovoril Simič. Na nobeno od treh vprašanj o vsebini besedila ni odgovoril. Poslanci Nove Slovenije so v oceni finančnih posledic zapisali, da bi davek državnemu proračunu v prvih nekaj letih prinesel več kot milijon evrov letno.