Tržne stave na nadaljnje dvige obrestnih mer Evropske centralne banke trenutno v veliki meri poganjajo višje cene energije, vendar bo ECB pri svojih odločitvah spremljala precej širši nabor gospodarskih kazalnikov, je za Reuters povedal podpredsednik ECB Boris Vujčić.
Vlagatelji so po zadnjem dvigu obrestnih mer prejšnji teden začeli pričakovati nadaljnje zaostrovanje denarne politike. Razlog so predvsem višje cene goriv, ki so se zvišale zaradi zaostrovanja konflikta na Bližnjem vzhodu. Vujčić opozarja, da pri odločanju o denarni politiki ni smiselno gledati zgolj na cene nafte in plina.
“Tržno določanje poti obrestnih mer v glavnem poganjajo višje cene energije,” je dejal Vujčić. Ob tem je poudaril, da ECB pri svojih odločitvah upošteva širši nabor podatkov in meril.
Vztrajanje visokih cen energije bi lahko poleg višje inflacije oslabilo tudi gospodarsko rast. Višji stroški energije zmanjšujejo razpoložljivi dohodek gospodinjstev in lahko vplivajo na njihovo porabo. “Če bo inflacija jeseni ostala visoka in vplivala na dohodke gospodinjstev ter vedenje potrošnikov, bo to zaviralno vplivalo tudi na BDP,” je dejal Vujčić. Dodal je, da bi posebej hladna zima pritisk še povečala zaradi višjih stroškov ogrevanja.
Kljub tveganjem je gospodarstvo evrskega območja po njegovih besedah doslej pokazalo več odpornosti, kot je bilo pričakovano. K temu so prispevali izvoz in zasebna potrošnja, ki naj bi ostala razmeroma stabilna. Evrsko območje je v zadnjih štirih letih zmanjšalo tudi odvisnost od zemeljskega plina, zato so nižje zaloge plina danes manjše tveganje kot po ruski invaziji na Ukrajino leta 2022.
ECB je junija in septembra svojo ključno obrestno mero skupaj zvišala z 2 na 2,50 odstotka. Vujčić ocenjuje, da je takšen tempo za zdaj smiselno ohraniti, vendar bo ECB svojo politiko prilagajala glede na gospodarska gibanja v prihodnjih mesecih. Denarni trgi trenutno pričakujejo še tri ali štiri dvige do konca prihodnjega leta, kar bi depozitno obrestno mero dvignilo na 3,25 oziroma 3,50 odstotka.
Vujčić je ob tem opozoril tudi na gibanje donosnosti državnih obveznic. Višji donosi so po njegovih besedah sicer povezani z višjimi pričakovanji glede inflacije in obrestnih mer ter velikimi potrebami držav in tehnoloških podjetij po zadolževanju, vendar trenutno ne predstavljajo grožnje finančni stabilnosti evrskega območja. Banke so po njegovih besedah dobro kapitalizirane in imajo dovolj likvidnosti, vlade pa bi morale skrbeti za vzdržne javne finance.
