Wall Street po Trumpovem preklicu napada na Iran pridobil 930 točk, nafta izgubila skoraj tri odstotke

Dow Jones je v četrtek pridobil 929,97 točke ali 1,86 odstotka in zaprl pri 50.848,75 točke, potem ko je ameriški predsednik Donald Trump popoldne po newyorškem času odpovedal napovedani večerni napad na Iran. Nasdaq je napredoval za 2,54 odstotka do 25.809,66 točke, S&P 500 za 1,75 odstotka do 7.394,30 točke, Russell 2000 pa za 3,02 odstotka. Cena nafte je po objavi v nekaj urah padla za skoraj tri odstotke, indeks borzne nervoze VIX pa se je znižal za skoraj 12 odstotkov.

Dopoldne je Trump na družbenih omrežjih zagrozil z zelo trdim napadom na Iran še tisti večer in z zasegom otoka Kharg, glavnega iranskega naftnega izvoznega terminala. Nad Iranom so v bližini Hormuške ožine odjeknile eksplozije, iranska revolucionarna garda je trdila, da je zadela 18 ameriških vojaških ciljev v Kuvajtu in Bahrajnu, med njimi oporišči Ali Al Salem in Ahmad Al Jaber. Kuvajt je za nekaj ur zaprl zračni prostor, nad zalivskimi državami je bilo prestreženih okrog 20 izstrelkov. Po ameriškem napadu na tanker so poročali o treh mrtvih indijskih mornarjih. Ob odprtju so glavni indeksi pridobivali manj kot pol odstotka, cena nafte je rasla.

Ob 13.31 po vzhodni ameriški uri je Trump sporočil, da je večerni napad odpovedan in da so vse točke dogovora v bistvu usklajene. Novinarjem v Beli hiši je dejal, da bi memorandum lahko podpisali že čez vikend in da se bo Hormuška ožina ob podpisu znova odprla za ladijski promet, v imenu ZDA pa bi ga lahko podpisal podpredsednik JD Vance. Na vprašanje, ali je dogovor potrdil iranski vrhovni voditelj Mojtaba Hamenej, je odgovoril, da je odgovor po njegovem razumevanju pritrdilen.

Iran je trditve še isti dan zavrnil prek tiskovnega predstavnika zunanjega ministrstva Esmaeila Baghaeija, ki je po navedbah tamkajšnjih medijev dejal, da končna odločitev ni sprejeta in da besedilo pregledujejo pristojni organi odločanja. “Nismo dosegli končnega sklepa,” je dejal in dodal, da je velik del besedila usklajen, Iran pa pri svojih ključnih zahtevah ne bo popuščal. Med temi zahtevami so odprava mednarodnih sankcij, sprostitev zamrznjenega premoženja in priznanje iranskega nadzora nad Hormuško ožino.

Delnice so v eni uri nadoknadile večino tedenskih izgub. Brent je padel na 90,38 dolarja za sod, ameriški WTI pa na 87,71 dolarja, oba skoraj tri odstotke nižje. Zlato je izgubilo pol odstotka in se znižalo na 4.112,10 dolarja za unčo.

Rast delnic je sovpadla z objavo najvišjih podatkov o inflaciji v skoraj štirih letih. Indeks proizvajalskih cen se je maja zvišal za 1,1 odstotka, napovedi pa so kazale 0,7 odstotka. Na letni ravni je dosegel 6,5 odstotka, največ po koncu leta 2022. Dan prej so podatki pokazali 4,2-odstotno letno rast cen življenjskih potrebščin. Trump je dejal, da ga inflacija ne skrbi. “Obožujem inflacijo,” je izjavil in napovedal, da bo nafta po koncu vojne strmo padla. Ameriška centralna banka o obrestih odloča prihodnji teden, trgi pa po oceni Morningstarjevega stratega Davea Sekere vračunavajo približno polovično verjetnost vsaj enega dviga obrestne mere do konca leta.

K rasti so največ prispevali polprevodniki, ki so teden prej vodili padec trga. Intel je po nadgradnji priporočila pri Bank of America pridobil 10,3 odstotka, Micron 11 odstotkov, Lam Research 12,7 odstotka, Advanced Micro Devices 8 odstotkov, Applied Materials in Arm Holdings pa po 7,8 odstotka. Med sestavinami indeksa Dow Jones so največ pridobili Honeywell s 6,43 odstotka, Boeing s 5,79 odstotka in Amgen s 4,91 odstotka. Oracle je izgubil 11,9 odstotka, potem ko je ob preseženih četrtletnih pričakovanjih napovedal skoraj 40 milijard dolarjev novega zadolževanja in izdaje delnic za gradnjo infrastrukture za umetno inteligenco.

SpaceX je ceno prve javne ponudbe določil pri 135 dolarjih na delnico in pripravil zbiranje okrog 75 milijard dolarjev, največ v zgodovini ameriških javnih ponudb. Ceno je objavil manj kot 24 ur zatem, ko je Iran napovedal, da bo Muskova podjetja v regiji, vključno s satelitsko storitvijo Starlink, obravnaval kot vojaške tarče. Delnica naj bi v petek prvič zatrgovala na borzi Nasdaq. Oppenheimer je pokritje začel s priporočilom nadpovprečno in ciljno ceno 190 dolarjev, New Street Research s ciljem 165 dolarjev. Chris Versace iz TheStreet Pro je opozoril, da bo ponudba “vpila velik del tržnega kisika”.

Evropske borze so zaprle pred Trumpovo popoldansko objavo, saj se njihovo trgovanje konča pet ur pred newyorškim. Panevropski indeks Stoxx 600 je pridobil 0,54 odstotka, Euro Stoxx 50 pa 0,9 odstotka. Londonski FTSE 100 in pariški CAC 40 sta napredovala za po 0,48 odstotka, švicarski SMI za 0,49 odstotka, frankfurtski DAX pa za 0,06 odstotka.

Ob odprtju so evropske borze pridobivale več, DAX in CAC sta pridobivala približno odstotek, FTSE 100 pa 1,2 odstotka, oprte na isto okrevanje polprevodnikov kot pozneje ameriške. Dobički so se skozi sejo skrčili, ko so vlagatelji tehtali zaostritev na Bližnjem vzhodu in dvig obrestne mere Evropske centralne banke na 2,25 odstotka, ki je bil že vračunan.

“Vojne redko trajajo večno, premije za tveganje pa lahko,” je za CNBC ocenil Billy Leung, strateg pri Global X ETFs, in dodal, da trgi zdaj vračunavajo dolgotrajno napetost namesto hitrega premirja. Pimcova ekipa pod vodstvom nekdanjega podpredsednika ameriške centralne banke Richarda Claride v polletnem pregledu vlagatelje usmerja k visokokakovostnim obveznicam z donosi med 5 in 7 odstotki in opozarja, da je “cena samozadovoljstva poskočila”. Naftni in plinski direktorji so Belo hišo posvarili, da bi cene bencina v prihodnjih mesecih lahko močno narasle, ker se zaloge goriva tanjšajo.

Brent je tudi po četrtkovem padcu ostal pri 90,38 dolarja za sod, približno 29 odstotkov nad ravnjo okrog 70 dolarjev izpred izbruha vojne konec februarja.