Za dolgotrajno oskrbo 660 evrov na leto od ene povprečne plače, na domu jo prejema 235 ljudi

Od ene povprečne plače se za dolgotrajno oskrbo na leto zbere 660,24 evra prispevka, ki ga v enakih delih plačata zaposleni in delodajalec. Dolgotrajno oskrbo na domu je konec februarja 2026 prejemalo 235 oseb. Iz istega prispevka se bo od oktobra izplačeval začasni dodatek 300 evrov bruto vsem zaposlenim pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe. Rezerva zavarovanja znaša 143 milijonov evrov, ZZZS pa je marca opozoril, da bi letošnji načrt za dolgotrajno oskrbo lahko presegli za 120 milijonov evrov.

Prispevna stopnja za obvezno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo je en odstotek in velja od 1. julija 2025. Delavci jo plačujejo od bruto plače, delodajalci enako stopnjo obračunajo na bruto plačo, upokojenci od neto pokojnine, samozaposleni pa dva odstotka zavarovalne osnove, ker nastopajo v vlogi delavca in delodajalca. Povprečna bruto plača za junij 2026 je po podatkih Statističnega urada znašala 2.751,37 evra. Podjetje z desetimi zaposlenimi, ki prejemajo povprečno plačo, na svoji strani odvede 3.301,20 evra na leto. Obračunavanje in plačevanje nadzoruje Finančna uprava, za zavarovane osebe, ki prispevek plačujejo same, pa ga pobira Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Mesečni prispevek za večino teh oseb je 5,99 evra, prvi polletni obračun pa je zavod izdal 101.579 osebam v skupnem znesku 2.877.407 evrov.

V sistem dolgotrajne oskrbe je po podatkih ministrstva za demografijo, družino in socialne zadeve vključenih 30.984 uporabnikov. Dolgotrajno oskrbo v instituciji je po evidenci ZZZS prejemalo 20.988 upravičencev. Pravica do dolgotrajne oskrbe na domu velja od 1. julija 2025.

Rezervo je ustvaril presežek v letu 2025, ZZZS pa je januarja ob predstavitvi ocene poslovanja pojasnil, da je do njega prišlo zaradi postopnega uvajanja pravic in počasnejšega zagotavljanja pogojev za njihovo izvajanje. Finančni načrt za leto 2026 predvideva 663,4 milijona evrov prihodkov in 723,1 milijona evrov odhodkov. Primanjkljaj 59,7 milijona evrov se pokriva z lastnimi viri zavarovanja iz preteklih let, kot je zapisano v gradivu, ki ga je vlada obravnavala januarja.

Razlog za opozorilo o preseganju načrta je ZZZS videl v strukturi upravičencev po kategorijah oskrbe, ki odstopa od izhodišč ministrstva. Upravni odbor zavoda je konec februarja od ministrstva zahteval celovito analizo razvrščanja upravičencev in akcijski načrt za sanacijo stanja, vključno z revizijo prevedb oskrbovancev v novi sistem od 1. decembra 2025.

Vlada je v četrtek določila besedilo predloga zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe. Dodatek bodo poleg zaposlenih pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe do konca leta 2027 prejemali tudi zaposleni pri izvajalcih pomoči družini na domu, koordinatorji in zaposleni s podpornimi nalogami. Stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami bodo za primerljivo oskrbo plačevali enako, tistim, ki so plačevali več, pa pripada poračun v obliki dobropisa, ki se krije iz blagajne za dolgotrajno oskrbo. Prehodni način financiranja storitev se podaljšuje do konca leta 2027, obračunavanje po minutah pa bi se moralo začeti 1. oktobra letos. Ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič je na novinarski konferenci v Ljubljani povedala, da za minutno obračunavanje ni dovolj strokovnih in informacijskih podlag.

Po odbitku letošnjega primanjkljaja od rezerve v leto 2027 preide 83,3 milijona evrov. Izračun Lider.si predpostavlja, da bo leto 2026 poteklo po sprejetem finančnem načrtu. V letu 2027 se dodatek izplačuje vseh dvanajst mesecev, izenačene položnice pa veljajo celotno leto. Če bi se preseganje, na katero je opozoril ZZZS, uresničilo, bi bila rezerva porabljena že letos. Prispevna stopnja ostaja pri enem odstotku.

Skupnost socialnih zavodov Slovenije interventne spremembe podpira. Direktor Zavoda Pristan Martin Kopatin je na novinarski konferenci skupnosti januarja povedal, da je pomoč na domu konec leta 2024 uporabljalo nekaj več kot 9.000 ljudi, izvajalo pa jo je približno 1.200 zaposlenih, in da pravic brez dodatnih kadrov ni mogoče uresničiti. Združenje mestnih občin Slovenije je v odzivu na predlog opozorilo, da bo primerljivo delo po uvedbi dodatka različno ovrednoteno in da lahko različno vrednotenje povzroči odliv kadra pri izvajalcih, ki dodatka ne bodo prejeli.

Predlog zakona bo vlada v državni zbor poslala po nujnem postopku. Prvo polno leto obračunavanja storitev po minutah je leto 2028.