Slovenci se na delo še naprej vozijo predvsem z avtomobilom, od javnega prevoza pa jih ne odvrača cena vozovnice, temveč čas. Lani se je na delo z avtomobilom peljalo 80 odstotkov zaposlenih, med tistimi, ki javnega prevoza niso uporabili, pa jih je 42 odstotkov kot razlog navedlo, da bi zanj porabili preveč časa, kažejo podatki statističnega urada.
Cena vozovnice pri odločitvi skoraj ni igrala vloge, kar postavlja pod vprašaj pocenitve kot glavni vzvod za preusmeritev potnikov na trajnostni prevoz.
Skoraj 80 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 84 let, je lani na delovni dan opravilo vsaj eno pot. Od vseh poti so jih 19 odstotkov prehodili, 5 odstotkov opravili z javnim prevozom in 4 odstotke prekolesarili, na preostalih 69 odstotkih pa so se kot vozniki ali sopotniki peljali z avtomobilom.
Odhod na delo je predstavljal tretjino vseh poti, pri čemer se je z avtomobilom peljalo štiri petine ljudi. Avtomobil je bil praviloma parkiran brezplačno, saj je 91 odstotkov voznikov parkiralo brez plačila, večinoma na parkiriščih delodajalcev ali na javnih površinah, plačalo pa jih je le 8 odstotkov. Brezplačno parkiranje tako deluje kot tiha spodbuda, ki ohranja privlačnost avtomobila.
| NAČIN PREVOZA NA DELOVNI DAN (2025) | |
|---|---|
| Način | Delež poti |
| Avtomobil (voznik ali sopotnik) | 69 % |
| Peš | 19 % |
| Javni prevoz | 5 % |
| Kolo | 4 % |
Vir: SURS (2026).
Najpogostejši razlog za neuporabo javnega prevoza je bila poraba časa, ki jo je navedlo 42 odstotkov voznikov, med njimi 44 odstotkov moških, 40 odstotkov žensk in več kot polovica oseb, starih od 15 do 25 let. Drugi najpogostejši razlog, ki ga je navedlo 23 odstotkov ljudi, je bil, da javni prevoz ob času odhoda na delo ali z njega ni bil na voljo. Previsoka cena vozovnice pa skoraj nikogar ni odvrnila od uporabe. To pomeni, da nadaljnje pocenitve vozovnic same po sebi verjetno ne bodo bistveno spremenile navad, večji učinek bi imele hitrejše, pogostejše in časovno bolje razporejene povezave.
| ZAKAJ VOZNIKI NE UPORABLJAJO JAVNEGA PREVOZA | |
|---|---|
| Razlog | Delež voznikov |
| Poraba časa (predolgo) | 42 % |
| Ni na voljo ob uri odhoda | 23 % |
| Previsoka cena vozovnice | skoraj nič |
Vir: SURS (2026). Delež med tistimi, ki so se na delo peljali z avtomobilom.
Sopotništvo in mikromobilnost počasi rasteta
Za sopotništvo, torej deljenje vožnje z osebnim avtomobilom, se je lani odločila skoraj petina oseb, kar je podobno kot leta 2021, a manj kot leta 2017. Med tistimi, ki so se tako vozili vsak dan, sta bili dve tretjini moških. Sisteme za izposojo koles, kot so BicikeLJ, KRsKOLESOM in MBajk, je uporabljalo 7 odstotkov prebivalcev, največ starih od 26 do 40 let.
Električne skiroje si je izposodil dobar odstotek prebivalcev, med njimi dve tretjini moških. Izrazito pa je zraslo lastništvo električnih prevoznih sredstev v gospodinjstvih, ki se je med letoma 2017 in 2025 povečalo večtisočkratno.
Podatki so objavljeni pred Evropskim tednom mobilnosti, ki bo od 16. do 22. septembra potekal pod geslom Mobilnost za vse. Za delodajalce in občine sporočajo, da ključni vzvod za razbremenitev cest ni nižja cena vozovnice, temveč prihranek časa in razpoložljivost povezav. Dokler bo javni prevoz počasnejši od avtomobila, brezplačno parkiranje pa splošno dostopno, bo avtomobil verjetno ostal prva izbira večine zaposlenih.
