V Evropski uniji je bilo lani zaposlenih več priseljencev kot kadar koli doslej. Stopnja zaposlenosti migrantov se je zvišala na rekordnih 68,2 odstotka, kaže analiza fundacije Rockwool Berlin, ki opozarja, da priseljenci postajajo vse pomembnejši za blaženje pomanjkanja delovne sile v evropskem gospodarstvu.
Delež zaposlenih priseljencev se je v primerjavi z letom prej povečal s 67,8 na 68,2 odstotka, kar nadaljuje večletni trend rasti. Največji napredek je bil dosežen med priseljenci iz držav zunaj Evropske unije, kjer se je stopnja zaposlenosti od leta 2017 povečala z 59,4 na 66 odstotkov.
Analiza kaže, da se zaposlovanje priseljencev med državami članicami močno razlikuje. Med priseljenci iz držav zunaj EU je najvišja stopnja zaposlenosti na Malti (83,7 odstotka), na Češkem (77,3 odstotka) in Irskem (76,1 odstotka). Na drugi strani lestvice sta Belgija (58,5 odstotka) in Finska (58,6 odstotka).
V Nemčiji, ki ostaja eno največjih evropskih zaposlitvenih središč, je zaposlenih 66,1 odstotka priseljencev iz držav zunaj EU. Med domačim prebivalstvom stopnja zaposlenosti dosega 79,6 odstotka, med priseljenci iz drugih držav članic EU pa 78,6 odstotka.
| Stopnja zaposlenosti v EU | ||
|---|---|---|
| Skupina | 2017 | 2025 |
| Priseljenci iz držav zunaj EU | 59,4 % | 66,0 % |
| Priseljenci iz držav EU | 71,1 % | 74,8 % |
| Domače prebivalstvo | 67,2 % | 71,6 % |
Vir: Rockwool Berlin Foundation.
Po besedah profesorja ekonomije na Univerzi v Milanu Tommasa Frattinija se stopnja zaposlenosti priseljencev že več let približuje stopnji zaposlenosti domačega prebivalstva, vendar ostaja precejšen neizkoriščen potencial.
To velja predvsem za ženske iz držav zunaj EU ter visoko izobražene priseljence, ki kljub izobrazbi pogosto težje najdejo zaposlitev, ki ustreza njihovim kvalifikacijam.
Podobno opozarja direktor fundacije Rockwool Berlin Christian Dustmann, ki meni, da glavni izziv evropskega trga dela ni več zgolj vključevanje priseljencev v zaposlitev, temveč učinkovitejše izkoriščanje njihovega znanja. Po njegovem bi lahko hitrejše priznavanje tujih kvalifikacij, manj administrativnih ovir in večja zaposlenost žensk iz držav zunaj EU pomembno prispevali k zmanjšanju pomanjkanja delovne sile v Evropi.
Priseljenci postajajo pomemben del evropskega trga dela, kaže poročilo, predvsem zdaj, ko se številne države soočajo s staranjem prebivalstva in kroničnim pomanjkanjem delavcev. Čeprav se razlike v zaposlenosti med domačim prebivalstvom in priseljenci zmanjšujejo, ostaja izziv predvsem boljše vključevanje visoko usposobljenih kadrov na delovna mesta, ki ustrezajo njihovemu znanju.
