Realni prihodek v trgovini z motornimi gorivi je marca 2026 zrasel za 31,4 odstotka glede na februar, kar direktno lahko pripišemo energetski krizi, povezani z vojno v Iranu. Za primerjavo je bil prihodek v živilski trgovini v prvem četrtletju za 1,9 odstotka nižji kot lani. Slovenec na pumpi zapravlja bistveno več, v trgovini z živili pa varčuje. Geopolitika na Bližnjem vzhodu se je preselila v denarnice.
Po podatkih statističnega urada se je realni prihodek od prodaje v trgovini na drobno marca 2026 zvišal za 4,2 odstotka glede na februar in za 4,6 odstotka glede na lanski marec. Skupna slika je pozitivna, a ko pogledaš strukturo, je zgodba bolj zapletena. Rast poganja izključno gorivo. Brez motornih goriv je prihodek v trgovini na drobno mesečno zrasel le za 0,8 odstotka.
Medletni skok pri gorivih znaša 18,5 odstotka. To ni enkratni mesečni pojav, temveč trend, ki se je začel z eskalacijo konflikta v Iranu in zapiranjem Hormuške ožine, skozi katero poteka znaten del globalnega transporta nafte in utekočinjenega zemeljskega plina. Za slovenskega voznika to pomeni višje cene na črpalki, za slovensko logistiko višje transportne stroške, za vse ostalo pa posredni inflacijski pritisk.
Živila v minusu, potrošniški evri gredo v gorivo
Medtem ko gorivo dominira maloprodajne statistike, živilska trgovina beleži nasprotno smer. V prvem četrtletju 2026 je bil realni prihodek v živilski trgovini za 1,9 odstotka nižji kot v enakem obdobju lani. Marcevski mesečni podatek je sicer pozitiven, plus 1,4 odstotka, a celotna slika Q1 govori jasno: Slovenci v živilskih trgovinah realno zapravijo manj kot lani.
Razlaga je delno v prenosu potrošniških evrov k gorivu, delno pa v zmernejši rasti cen živil v primerjavi z rekordnimi leti 2022 in 2023, ko je inflacija v živilstvu dosegla dvomestne vrednosti. Danes so cene višje kot pred tremi leti, a rast se umirja. Realni prihodek pada, ker kupci prilagajajo košarico, iščejo cenejše nadomestke in manj zapravljajo za neosnovne živilske kategorije.
Neživilska trgovina je marca zrasla za 1,2 odstotka mesečno in 3,8 odstotka medletno, kar je solidno. Tu se kaže, da domače povpraševanje ostaja relativno odporno, ko odšteješ pritisk energentov.
Avtomobili potrjujejo isto zgodbo
Realni prihodek od prodaje motornih vozil in popravil je marca zrasel za 7,5 odstotka medletno in za 1,8 odstotka mesečno. V prvem četrtletju je rast znašala 4,4 odstotka. To sovpada s podatki ACEA, ki za Slovenijo v Q1 2026 beležijo 12,5-odstotno rast skupnih registracij in 78,2-odstotno rast registracij električnih vozil. Slovenec torej kupuje več avtomobilov, zlasti električnih, plačuje bistveno več za gorivo za obstoječe vozilo in pri živilih varčuje.
To je portret potrošnika v energetski tranziciji: investira v prihodnost, a kratkoročno plačuje visoko ceno za odvisnost od fosilnih goriv, ki je še ni odplaval.
