Ameriško zunanje ministrstvo je 4. avgusta kongresu sporočilo, da za redni proračun Organizacije združenih narodov namenja 725 milijonov dolarjev, kaže obvestilo, ki ga je videla agencija Reuters. Znesek ne dosega petine od več kot štirih milijard dolarjev, ki jih OZN po majskem izračunu terja od Washingtona. Ameriški uradnik je za Reuters povedal, da bodo vsa plačila odvisna od nadaljevanja reform organizacije in da do petka ni bilo nakazanih nobenih sredstev.
Slovenija je svojo letno obveznost poravnala 3. februarja. Podatki Odbora za prispevke Generalne skupščine OZN kažejo, da je Slovenija nakazala 2.465.128 dolarjev neto odmere in se uvrstila med 55 držav, ki so plačale v tridesetdnevnem roku iz finančnih pravil organizacije. Do 18. avgusta je celotno odmero za leto 2026 poravnalo 129 od 193 članic. Združenih držav in Kitajske, največjih vplačnic v proračun organizacije, med njimi ni.
Napovedano ameriško plačilo ustreza 294 slovenskim letnim odmeram. Izračun deli 725 milijonov dolarjev s slovensko neto odmero za redni proračun v letu 2026 in ne zajema prispevkov za mirovne operacije, ki se odmerjajo po ločeni lestvici.
Generalni sekretar OZN António Guterres je letos opozoril, da organizaciji grozi neizbežen finančni zlom zaradi neplačanih prispevkov članic, navaja Reuters. Zaostanek Združenih držav zajema 2,04 milijarde dolarjev za redni proračun, 2,2 milijarde za sedanje in pretekle mirovne misije ter 44 milijonov za sodišča OZN. Washington navaja, da je skupni znesek precej nižji in da je del obveznosti že poravnal. Poleg tega ni nakazal približno 153,4 milijona dolarjev, ki jih uvršča med zadržanja iz političnih razlogov, od tega 10,6 milijona za Svet za človekove pravice.
Nekdanji uradnik OZN Eugene Chen je za Reuters ocenil, da bi tako nakazilo nekaj časa pokrivalo plače v organizaciji, verjetno pa ne vseh. Po njegovih besedah bo Washington januarja verjetno izgubil glasovalno pravico, če dodatnih plačil ne bo. Ustanovna listina OZN v 19. členu določa, da članica izgubi glasovalno pravico v Generalni skupščini, kadar njen zaostanek doseže dveletni znesek prispevkov, možna pa so obdobja odloga.
Ronny Patz, strokovnjak za finance OZN pri nemškem inštitutu IDOS, je za Reuters povedal, da bi večje nakazilo odvrnilo potrebo po takojšnjem krčenju izdatkov. „Če plačajo velik del, OZN še vedno deluje brez rezerv, a leto prebrodi,“ je dejal. Ob izostanku plačila bi organizacija po njegovi oceni zašla v težave pri izplačevanju plač v zadnjih dveh ali treh mesecih leta.
Uradnik ameriškega zunanjega ministrstva je v elektronskem odgovoru agenciji Reuters navedel, da so ZDA v zadnjih šestih mesecih dosegle prvo resnično zmanjšanje proračuna v zgodovini OZN, ki je prineslo za skoraj milijardo dolarjev prihrankov. Organizacija je v okviru programa UN80 proračun za leto 2026 znižala za 9,2 odstotka in več kot 2.000 delovnih mest preselila iz dragih mest, kot sta Ženeva in New York, v cenejša središča. Kontrolor OZN Chandramouli Ramanathan je prejšnji mesec povedal, da je organizacija računala, da bo za letošnji proračun pobrala približno 90 odstotkov odmerjenih prispevkov, navaja Reuters.
V regiji je Madžarska svojo odmero nakazala 9. januarja, Bosna in Hercegovina 27. januarja, Hrvaška 4. februarja, Srbija pa 2. marca. Med državami s poravnano odmero je največ prispevala Japonska, ki je 221,9 milijona dolarjev nakazala 20. maja, sledi pa Nemčija s 182,2 milijona.
